STORIES for CHILDREN by Sister Farida(www.wol-children.net) |
|
|
Home عربي |
Home -- Slovene -- Perform a PLAY -- 112 (Mirror of the truth) This page in: -- Albanian -- Arabic? -- Armenian -- Aymara -- Azeri -- Bengali -- Bulgarian -- Cebuano -- Chinese -- English -- Farsi? -- French -- Fulfulde -- German -- Greek -- Guarani -- Hebrew -- Hindi -- Indonesian -- Italian -- Japanese -- Kazakh -- Korean -- Kyrgyz -- Macedonian -- Malayalam? -- Platt (Low German) -- Portuguese -- Punjabi -- Quechua -- Romanian -- Russian -- Serbian -- SLOVENE -- Spanish-AM -- Spanish-ES -- Swedish -- Swiss German? -- Tamil -- Turkish -- Ukrainian -- Urdu -- Uzbek
GLEDALIŠKE IGRE – zaigraj jih drugim otrokom!
Gledališke igre, ki jih lahko zaigraš drugim otrokom
112. Ogledala povedo resnicoKolikokrat si se danes že pogledal v ogledalo? Marko je pogledal v ogledalo. Bil je pretresen. A namesto da bi vzel vodo in milo, je vzel ogledalo in ga jezno zabrisal po tleh. (Ropotanje črepinj) Podobno nekateri ljudje ravnajo s Svetim pismom. Je kot ogledalo in kaže odraslim in otrokom, kaj v življenju ni v redu. Mnogim pa to ni všeč. Ko je bil Jeremija pred mnogimi leti prerok, torej Božji govorec v Izraelu, je doživel enako. Njegove pridige so bile kot ogledalo za ljudstvo. Vendar se ljudje niso hoteli spremeniti. Bog je bil zelo potrpežljiv z njimi. Dolgih petdeset let. Božji glas: »Jeremija, vzemi zvitek. Nanj napiši vse moje besede, mogoče me bodo potem poslušali in spremenili svoje življenje.« To delo je trajalo več mesecev. Jeremija je narekoval Božjo besedo svojemu pisarju in ta je vse zapisal. Jeremija: »Baruh, zdaj sva končala. Ti veš, da jaz ne smem več v tempelj. Zato pojdi ti in vzemi s seboj ta zvitek.« Miha je poslušal, ko so brali zvitek. Hitro je v kraljevi palači poiskal uradnike. Miha: »Baruh je v templju bral Božjo besedo. Naše življenje ni v redu. Bog nas bo kaznoval.« Uradniki: »Naj ga pripeljejo sem z zvitkom.« Baruh je prišel. Božje besede so bile za uradnike kot ogledalo. Uradniki: »Baruh, kako si vse to napisal?« Baruh: »Jeremija mi je narekoval, jaz pa sem to zapisal s črnilom.« Uradniki: »To moramo sporočiti kralju. Baruh, skrij se z Jeremijem, nihče ne sme vedeti, kje sta.« Kralj Jojakim je udobno sedel v zimski hiši ob ognju. V njegovem življenju veliko stvari ni bilo v redu. A o Bogu si ni pustil ničesar reči. Vsakič, ko so prebrali nekaj odlomkov, je vstal, z nožem odrezal kos zvitka in ga vrgel v ogenj. To je naredil tolikokrat, da je zgorel cel zvitek. V skrivališču pa je bilo vse še enkrat zapisano. Božja ljubezen je velika. Tudi za nas je dal Bog zapisati svojo besedo. Moj nasvet zate: Vsak dan beri Sveto pismo. Pusti se spremeniti. Bog želi, da si videti lepo. Še posebno v svojem srcu. Osebe: pripovedovalec, Jeremija, Božji glas, uradniki, Baruh, Miha © Copyright: CEF Germany |