STORIES for CHILDREN by Sister Farida(www.wol-children.net) |
|
Home عربي |
Home -- Slovene -- Perform a PLAY -- 121 (Tracks in the snow 5) This page in: -- Albanian -- Arabic? -- Armenian -- Aymara -- Azeri -- Bengali -- Bulgarian -- Cebuano -- Chinese -- English -- Farsi -- French -- Fulfulde -- German -- Greek -- Guarani -- Hebrew -- Hindi -- Indonesian -- Italian -- Japanese -- Kazakh -- Korean -- Kyrgyz -- Macedonian -- Malayalam? -- Platt (Low German) -- Portuguese -- Punjabi -- Quechua -- Romanian -- Russian -- Serbian -- SLOVENE -- Spanish-AM -- Spanish-ES -- Swedish -- Swiss German? -- Tamil -- Turkish -- Ukrainian -- Urdu -- Uzbek
GLEDALIŠKE IGRE – zaigraj jih drugim otrokom!
Gledališke igre, ki jih lahko zaigraš drugim otrokom
121. Sledi v snegu 5Ana je brala knjigo. Vendar se sploh ni mogla zbrati. Ana: »Babi, v posteljo grem. Lahko noč.« Vendar ni šla v sobo, ampak ven skozi globok sneg. Bila je že daleč od hiše, ko ji je spodrsnilo in si je tako hudo zvila nogo, da ni mogla več hoditi. Ana (v joku): »Kaj naj storim? Gotovo bom zmrznila, preden me bo kdo našel.« Sedla je na sneg in jokala. Na nebu so sijale zvezde. Ana je pogledala gor. Ali ji bo Bog pomagal iz stiske, čeprav je bila tako nesramna do Lukasa? Potem je zaslišala drsanje smuči. Ana: »Na pomoč! Na pomoč! Lukas, si to ti? Prosim, pomagaj mi. Zvila sem si nogo.« Lukas: »Grem po sanke. Izvoli, do takrat pa vzemi jakno.« Ko je bila sama, je molila iz vsega srca: Ana: »Dragi Gospod Jezus, zelo sem zlobna in potrebujem tebe. Prosim, odpusti mi za vse. Želim postati tvoj otrok, ampak ne le zato, ker sem zdaj v težavah. Amen.« Lukas se je vrnil s sankami in odejami. Ana: »Lukas, nekaj ti moram povedati. Jaz sem uničila tvojega konjička. Jezus mi je vse odpustil. Prosim, odpusti mi še ti. Nič več te ne sovražim.« Lukas: »Sem si mislil, da si bila ti. Pozabi na to. Vse je v redu.« Ko je bila Ana že zdavnaj doma, je Lukas molil v sosednji hiši. Lukas: »Gospod Jezus, prosim, daj mi idejo, s katero lahko Ani dokažem, da mi je žal za Danijevo nesrečo.« Takrat se je spomnil zdravnika v vasi. Ali bi lahko pozdravil tudi Danijevo nogo? Sredi noči si je Lukas v snežnem viharju upal odpeljati v vas. Izčrpan je prišel na cilj. To je bila nevarna dogodivščina. A njegov trud se je izplačal. Zdravnik je želel pomagati. Dani je moral za dolgo časa v bolnišnico. A ko je prišel domov, je bilo veselje veliko. Spet je hodil. Za dobrodošlico so povabili Lukasa. Kar žarel je, ko je videl, da Dani hodi brez bergel. Zdravnik: »Dani, zahvaliti se moraš Lukasu. Tvegal je svoje življenje, ko je prišel k meni.« Lukas: »Ampak to nisem bil samo jaz. Jezus mi je dal idejo in mi pomagal.« Njegov stari prijatelj v hribih pa je vse plačal. Ampak to je ostala Lukasova skrivnost. Osebe: pripovedovalec, Ana, Lukas, zdravnik © Copyright: CEF Germany |