Slovene, Dramas: Piece 127 – Vse prepozno | Waters of Life for Children

This page in HTML4 - Print - Bottom

Home -- Slovene -- Perform a PLAY -- 127 (Too late)

This page in: -- Albanian -- Arabic ? -- Armenian -- Aymara -- Azeri -- Bengali -- Bulgarian -- Cebuano -- Chinese -- English -- Farsi ? -- French -- Fulfulde -- German -- Greek -- Guarani -- Hebrew -- Hindi -- Indonesian -- Italian -- Japanese -- Kazakh -- Korean -- Kyrgyz -- Macedonian -- Malayalam ? -- Platt (Low German) -- Portuguese -- Punjabi -- Quechua -- Romanian -- Russian -- Serbian -- SLOVENE -- Spanish-AM -- Spanish-ES -- Swedish -- Swiss German ? -- Tamil -- Turkish -- Ukrainian -- Urdu -- Uzbek

Previous Piece -- Next Piece

GLEDALIŠKE IGRE – zaigraj jih drugim otrokom!

Gledališke igre, ki jih lahko zaigraš drugim otrokom

127. Vse prepozno

Prišli so do obale in izstopili iz čolna. Končno! Jair je zdaj nujno potreboval Jezusa. Prerinil se je skozi množico in padel Jezusu k nogam.

Jair: »Moja hči umira. Hitro pridi. Prosim, položi roke nanjo, da bo ostala pri življenju.«

Jezus je šel z njim. Nista smela izgubljati časa. Zakaj se je nenadoma ustavil?

Jezus: »Kdo se me je dotaknil?«

Mož: »Jaz ne. Tukaj se vendar vsi gnetejo in prerivajo.«

Jezus se je obrnil in zagledal ženo, ki je tresoč se vse priznala.

Žena: »Želela sem se le dotakniti tvojega oblačila. Dvanajst let sem že bolna. Noben zdravnik in nobeno zdravilo mi nista pomagala. Zapravila sem vse svoj denar, da bi ozdravela. Ampak ko sem se dotaknila tvojega oblačila, sem takoj ozdravela.«

Jezus: »Tvoja vera ti je pomagala. Ne boj se!«

Vera pomaga! Če veruješ v Jezusa, ne boš razočaran. Ali pa misliš, da boš včasih vseeno razočaran?

Sel: »Kje je Jair? Jair, žalostno novico imam: Tvoja hči je umrla.«

Stara je bila samo dvanajst let. Grozilo je, da bo Jairova vera ugasnila kot sveča v vetru.

Jezus: »Ne boj se. Samo veruj!«

Teh pet Jezusovih besed je ponovno vžgalo njegovo vero. Potem so zagledali Jairovo hišo.

Vse do ulice so slišali jok žalujočih.

Jezus: »Zakaj jočete? Otrok ni mrtev.«

Ljudje so se Jezusu smejali. Saj so vendar videli. Jezus je poslal vse stran. V sobo, kjer je ležala deklica, je vzel samo starše in tri prijatelje. V sobi je bila mrtvaška tišina. Ali je Jair mislil na pet Jezusovih besed: »Ne boj se! Samo veruj!«? Ali je bilo tukaj še kaj, v kar bi lahko verovali?

Jezus je stopil k postelji mrtve deklice in jo prijel za roko.

Jezus: »Talíta kum! Deklica, vstani!«

Starši so videli, kako je odprla oči in vstala.

Jezus: »Dajte ji jesti.«

To je rekel Gospod, ki ozdravlja bolne in oživlja mrtve.

Jezusu je vse mogoče! Nečesa pa ne more: Razočarati tistih, ki verujejo vanj.

Zato ne glede na to, kaj se zgodi v tvojem življenju: Ne boj se, samo veruj!

Osebe: pripovedovalec, Jair, Jezus, mož, žena, sel

This page in HTML4 - Print - Top