Home -- Slovene -- Perform a PLAY -- 031 (Alarm on the farm)
31. Alarm na kmetiji
Poznaš Toma? Živel je v južni Ameriki na kmetiji. Za svoj rojstni dan je dobil pravega piščančka. Tom je sam skrbel zanj. Sčasoma je iz piščančka zrasla kokoš. Rumeni puhek se je spremenil v belo perje in zato je Tom imenoval svojo kokoško gospa Belka. V skednju ji je pripravil gnezdo in vsakokrat, ko je kokoška znesla jajce, je to glasno naznanila.
(Kokodakanje)
Ko je žito na polju raslo vse višje, je gospa Belka nehala nesti jajca.
Tom: »Mama, kaj je narobe z gospo Belko? Ne nese več jajc in večkrat izgine v žitno polje.«
Mama: »Počakaj malo, Tom.«
Mama se je pri tem le nasmehnila. Nekaj tednov pozneje je tudi Tom vedel zakaj.
Tom: »Mama, mama, poglej!«
Iz žitnega polja je korakala gospa Belka in za njo množica majhnih piščančkov. Tomovo veselje je bilo veliko.
(Sirena)
Nekega dne pa se je zaslišal glas sirene. Gorelo je žitno polje. Ogenj bi skoraj zajel še kmečko hišo.
Tom: »Kje je gospa Belka? Je ona …«
Tom svoje misli ni želel dokončati, ko je preiskoval polje.
Kaj je bilo to? Pred njim je bil zoglenel kupček. Tom je dvignil to črno kepo.
Pod mrtvo kokoško je zagledal, kako so se prestrašeni piščančki stiskali drug k drugemu.
Tom: »Kako je to mogoče?«
Mama: »Živali hitro zaslutijo nevarnost. Ko je ogenj izbruhnil, so piščančki poiskali zavetje pri svoji materi. Kokoška bi se lahko rešila, piščančki pa ne. Gospa Belka je ljubila svoje otročiče, zato jih je pokrila s svojimi perutmi in pustila, da ogenj zajame njo. Žrtvovala se je, da bi njeni otroci lahko živeli.«
Oče: »S tem lahko primerjamo tudi Jezusovo ljubezen. Tom, vedno pomisli na to, da je tudi Jezus prostovoljno umrl za nas, da bi mi lahko živeli.«
Osebe: pripovedovalec, Tom, mama, oče
© Copyright: CEF Germany