Home -- Slovene -- Perform a PLAY -- 017 (So courageous 2)
17. Zelo pogumen 2
Deževalo je. Čudovito. V nekaj dneh so si vrtovi, polja, parki opomogli od suše.
Kdo pošilja dež na zemljo ob pravem času? Kdo ohranja vse pri življenju?
V Izraelu je bil čas, ko so skoraj vsi pozabili, da obstaja samo en Bog, ki pošilja dež na zemljo in daje, da nas greje sonce. Naredili so si svoje bogove iz lesa in kamna, enega takega boga so imenovali Baal. Verovali so, da ta mrtvi kip daje, da zraste žito, sadje, da skrbi za velike črede živali.
Za vse pa je bil kriv kralj Ahab.
Začelo se je takrat, ko se je poročil z napačno ženo. Jezabela je prihajala iz dežele, kjer niso poznali edinega pravega Boga. S seboj je prinesla lažno religijo, verovanje v Baala. Kralj Ahab se je dal pregovoriti svoji ženi, da je molil k Baalu, in vse ljudstvo je posnemalo kralja.
Ne, niso ga čisto vsi. Tudi Elija ga ni. On je pripadal tistim, ki so bili zvesti Bogu.
Nekega dne je molil:
Elija: »O, Bog, daj, da tri leta ne bo dežja, da to ljudstvo spozna, da si ti edini Bog, ki daje dež in rast vsem rastlinam.«
Elija je bil popolnoma prepričan, da bo Bog pokazal, da je on edini Bog. S hitrimi koraki se je približeval palači. Ne da bi se napovedal, je stekel po dolgem hodniku in zakorakal v dvorano, kjer je sedel kralj Ahab.
Pogumno se je postavil pred kralja in dejal:
Elija: »Kralj Ahab, kakor živi Izraelov Bog, v naslednjih letih ne bo niti kapljice dežja. Spoznal boš, da obstaja samo en, edini, živi Bog.«
Preden je lahko Ahab kaj odgovoril, ga je Božji prerok zapustil. In potem?
Kaj se je zgodilo potem, boš lahko poslušal naslednjič.
Osebe: pripovedovalec, Elija
© Copyright: CEF Germany