STORIES for CHILDREN by Sister Farida(www.wol-children.net) |
|
Home عربي |
Home -- Slovene -- Perform a PLAY -- 054 (Someone cries, the others smirk 2) This page in: -- Albanian -- Arabic? -- Armenian -- Aymara -- Azeri -- Bengali -- Bulgarian -- Cebuano -- Chinese -- English -- Farsi -- French -- Fulfulde -- German -- Greek -- Guarani -- Hebrew -- Hindi -- Indonesian -- Italian -- Japanese -- Kazakh -- Korean -- Kyrgyz -- Macedonian -- Malayalam? -- Platt (Low German) -- Portuguese -- Punjabi -- Quechua -- Romanian -- Russian -- Serbian -- SLOVENE -- Spanish-AM -- Spanish-ES -- Swedish -- Swiss German? -- Tamil -- Turkish -- Ukrainian -- Urdu -- Uzbek
GLEDALIŠKE IGRE – zaigraj jih drugim otrokom!
Gledališke igre, ki jih lahko zaigraš drugim otrokom
54. Eden vpije, drugi se smejijo 2Daleč od doma, na severu Izraela, je deset bratov paslo očetove ovce. (ovčje blejanje) Zavist do njihovega mlajšega brata jih je zasledovala. 1. brat: »Kaj le počne zdaj sanjski mojster Jožef?« 2. brat: »Baje mu je Bog povedal, da bo nekoč postal zelo pomemben mož. Mi pa se mu bomo morali klanjati. Haha, to je res smešno.« 1. brat: »Za novo haljo, ki jo je prejel od očeta, sem mu še vedno nevoščljiv.« 2. brat: »Pustimo to temo. To prinaša samo jezo. Sočni pašniki za naše črede so pomembnejši.« Doma je oče razmišljal o svojih sinovih. Oče: »Jožef, skrbi me za tvoje brate. Jim gre dobro, so zdravi? Mogoče pa je drobnica v nevarnosti zaradi divjih zveri. Pojdi in poglej, če jim gre dobro.« Jožefu ni bilo treba petkrat reči, da bi ubogal. Brez nerganja je ubogal takoj. Moral je prehoditi veliko kilometrov. Njegovi bratje so ga že od daleč zagledali. 1. brat: »Poglejte, tam prihaja sanjač. Hitro, ubijmo ga.« 2. brat: »Ne delajmo tega. Raje ga vrzimo v vodnjak.« Rubnu, najstarejšemu bratu, njegova vest ni dala miru. Želel je rešiti brata. Jožef se je približal. Nič ni slutil o zlobnem načrtu svojih bratov. Jožef: »Pozdravljeni, kako vam gre?« 1. brat: »To se tebe ne tiče. Takoj mi daj svojo haljo. In potem ti pokažemo, kako izgleda vodnjak od znotraj.« Jožef: »Ne! Pustite me! Kaj sem vam storil?« (Štrbunk) Na srečo v vodnjaku ni bilo vode. Toda bil je zelo globok in Jožef sam nikakor ne bi mogel splezati ven. Jožef: »Na pomoč! Na pomoč! Potegnite me ven! Na pomoč! Hočem ven. Me slišite? Na pomoč!« Njegovi bratje so sedeli v senci, jedli in se smejali. Naenkrat pa so zagledali karavano kamel, ki se jim je približevala. Trgovci so tovorili blago v Egipt. 1. brat: »Imam idejo. Prodajmo Jožefa.« 2. brat: »Odlična ideja, Juda. Tako se ga bomo znebili, denar pa si razdelimo.« Kupčija je bila sklenjena. Bratje so prodali Jožefa kot sužnja v tujino za 20 srebrnikov. Njegovo haljo pa so poškropili s krvjo in jo poslali domov očetu. 1. brat: »Oče, to smo našli. Ni to Jožefovo?« Oče: »Da, divja zver ga je raztrgala. Mrtev je! Moj sin Jožef.« Z lažjo so pokrili svoje grehe in oče je nasedel njihovi laži. Iz njihovih src je prišla samo hudobija. Toda Bog je za Jožefa delal dobre stvari. Že komaj čakam, da slišim, kaj se bo zgodilo v naslednji zgodbi. Kaj pa ti? Osebe: pripovedovalec, dva brata, Jožef, oče © Copyright: CEF Germany |