Home -- Slovene -- Perform a PLAY -- 166 (Must Terry die 4)
166. Ali mora Terry umreti 4
Filip: »Ruta, misliš, da bo Terry umrl?«
Ruta: »Ne. Molila sem, da bi ga Jezus ozdravil.«
Filip: »Tudi jaz, ampak ne vem, ali me sliši.«
Ruta: »Če si ovčka dobrega pastirja, potem te vedno sliši.«
Filip: »In kako postaneš njegova ovčka?«
Ruta: »Povej mu, da mu želiš pripadati.«
Ruta je bratu pokazala sliko dobrega pastirja, ki ji jo je podaril duhovnik.
Filip jo je dolgo opazoval.
Filip: »To bom storil. Prosim, pusti me malo samega.«
Kmalu je njegov sijoč obraz izdal, da pripada Jezusu. Poleg tega je Terryjevo pismo oba zelo osrečilo.
»Dragi Filip, draga Ruta, nič več nisem v bolnišnici. Obiščita me, prosim. Moj naslov: Jelševa koča ob potoku, Divji gozd. Terry.«
Jelševa koča ob potoku? Njun prijatelj stanuje v tisti podrtiji?
Filip je previdno potrkal na vrata. (Trkanje)
Mama: »Kaj hočeta?«
Ruth: »Terry naju je povabil.«
Mama: »Ali sta vidva tista otroka, ki sta bila zraven pri Terryjevi nesreči? Vstopita.«
Terry je negibno ležal v postelji. Videti je bil strašno suh in bled. Ko je zagledal prijatelja, je začel jokati. Filip in Ruta sploh nista vedela, o čem naj bi se pogovarjala. V sobi je bilo mračno in zadušljivo.
Terry je imel hude bolečine. Za kosilo je dobil skodelico čaja in tanek kos kruha. Filip in Ruta si ne bi nikoli mislila, da je Terry tako reven.
Doma sta vse povedala teti Margret in si zadala, da bosta vsak dan obiskala Terryja.
Filip: »Prinesel mu bom svoj album z risbami iz gozda.«
Ruta: »Jaz pa mu bom prinesla vrečko jabolk in Sveto pismo z zgodbo o dobrem pastirju.«
Filip: »Njegovi mami bova dala štiri evre iz najinega hranilnika, da bo lahko kupila mleko za Terryja.«
Ruta: »Ali dva evra ne bi bila dovolj?«
Filip: »Vse bova vzela s seboj in med potjo premislila.«
Tako sta tudi storila.
Ugani, s kom sta se srečala na poti sredi gozda.
O tem boš izvedel v naslednjem delu.
Osebe: pripovedovalec, Filip, Ruta, mama
© Copyright: CEF Germany