Slovene, Dramas: Piece 151 – Oslovske glave so drage 1

Home -- Slovene -- Perform a PLAY -- 151 (Donkey heads are expensive 1)

This page in: -- Albanian -- Arabic ? -- Armenian -- Aymara -- Azeri -- Bengali -- Bulgarian -- Cebuano -- Chinese -- English -- Farsi ? -- French -- Fulfulde -- German -- Greek -- Guarani -- Hebrew -- Hindi -- Indonesian -- Italian -- Japanese -- Kazakh -- Korean -- Kyrgyz -- Macedonian -- Malayalam ? -- Platt (Low German) -- Portuguese -- Punjabi -- Quechua -- Romanian -- Russian -- Serbian -- SLOVENE -- Spanish-AM -- Spanish-ES -- Swedish ? -- Swiss German ? -- Tamil -- Turkish -- Ukrainian -- Urdu -- Uzbek

Previous Piece -- Next Piece

GLEDALIŠKE IGRE – zaigraj jih drugim otrokom!

Gledališke igre, ki jih lahko zaigraš drugim otrokom

151. Oslovske glave so drage 1

Ali si lahko predstavljaš mesto Samarija, ki leži dobro utrjeno na griču? Ko je bil Izrael razdeljen, je bila glavno mesto Severnega kraljestva.

In prav na to mesto so se osredotočili sovražniki.

Asirci so ga hoteli osvojiti. Vendar ne z orožjem, ampak z obleganjem. Okrog mesta so postavili svoje tabore in imeli mestna vrata stalno na očeh.

Od takrat naprej so v mestu slišali samo slabe novice. Hrane je bilo malo. Vse je bilo razprodano! Oslova glava, slabo meso, je stala 120 evrov. Na pol sestradani otroci so jokali in iskali hrano po ulicah.

Ljudstvo je bilo na koncu. Prav tako kralj. Za to je krivil Božjega sla Elizeja in je bil trdno odločen, da ga bo ubil. Spremljal ga je častnik.

Elizej ju je zagledal, ko sta prihajala.

Elizej: »Kralj, poslušaj Boga! Obljubil je, da bo jutri za vse na voljo dovolj hrane. Čisto poceni!«

Oficir se je norčeval iz njega.

Oficir: »Nemogoče! Ali misliš, da lahko Bog na nebu naredi okno in nam vrže hrano?«

Elizej: »Videl boš, ampak za kazen ne boš smel jesti od tega.«

To je bila dobra novica od Boga, a nihče ji ni verjel.

Stiska je bila huda. Največja pa je bila za štiri može, ki so sedeli zunaj pred mestnimi vrati. Bili so zaviti v cunje, na pol sestradani in gobavi. Zaradi te strašne kožne bolezni so bili izobčeni.

Ali se bo kmalu razširila slaba novica, da so umrli?

Obupano so strmeli predse. Nenadoma je eden izmed njih prekinil tišino.

Gobavec: »Povsod preži smrt. Če ostanemo tukaj, bomo umrli. Če gremo v mesto, bomo tudi umrli. Če pa gremo k sovražnikom, nas bodo mogoče pustili pri življenju. Če pa nas bodo umorili, bomo pač tam umrli.«

Žarek upanja je vzplamenel v njihovem srcu.

Ko je sonce zašlo, so se splazili v sovražnikov tabor. Napetost je bila nepopisno velika. Prišli so do prvega šotora. Previdno! Čisto tiho!

Kaj se je zgodilo potem, ti povem v naslednjem delu.

Osebe: pripovedovalec, Elizej, gobavec, oficir

STORIES for CHILDREN by Sister Farida

151. Oslovske glave so drage 1