Slovene, Dramas: Piece 018 – Zajtrk z letalsko pošto 3

Home -- Slovene -- Perform a PLAY -- 018 (Breakfast per airmail 3)

This page in: -- Albanian -- Arabic ? -- Armenian -- Aymara -- Azeri -- Bengali -- Bulgarian -- Cebuano -- Chinese -- English -- Farsi ? -- French -- Fulfulde -- German -- Greek -- Guarani -- Hebrew -- Hindi -- Indonesian -- Italian -- Japanese -- Kazakh -- Korean -- Kyrgyz -- Macedonian -- Malayalam ? -- Platt (Low German) -- Portuguese -- Punjabi -- Quechua -- Romanian -- Russian -- Serbian -- SLOVENE -- Spanish-AM -- Spanish-ES -- Swedish -- Swiss German ? -- Tamil -- Turkish -- Ukrainian -- Urdu -- Uzbek

Previous Piece -- Next Piece

GLEDALIŠKE IGRE – zaigraj jih drugim otrokom!

Gledališke igre, ki jih lahko zaigraš drugim otrokom

18. Zajtrk z letalsko pošto 3

S hitrimi koraki je Elija zapustil kraljevo palačo. Eno je bilo jasno, ne sme izgubljati časa, kajti brezbožen kralj bo storil vse, da bi Elija ubil. Ni ga bilo strah, saj je vedel, da je Bog zvest in ga ne bo zapustil.

Preroku je Bog razločno spregovoril v njegove misli.

Božji glas: »Elija, pojdi od tod. Pojdi na vzhod in se skrij ob potoku Keritu. Iz potoka boš pil in tudi za hrano bom poskrbel.«

Veš, kako je Bog to naredil?

Poslal je krokarje, ki so prileteli in prinesli Eliju kruh in meso. To je resnica, z ›letalsko‹ pošto je prihajal zajtrk in večerja.

Bog je zvest. Vse, kar je njegov služabnik potreboval, mu je dal. Skrivališče, hrano in pijačo.

Mnogim ljudem je takrat šlo zelo slabo. Kajti ni bilo dežja, nobene žetve, nobene hrane. Čez nekaj časa je usahnil še potok. Ko se je to zgodilo, je Bog pokazal Eliju novo pot čez mejo v Serepto.

Pri mestnih vratih je Elija srečal neko ženo in jo prosil:

Elija: »Daj mi, prosim, malo vode v vrču in kos kruha.«

Žena ga je žalostno pogledala in z utrujenim glasom dejala:

Žena: »Nobene zaloge nimam več. Samo prgišče moke v loncu in v vrču le nekaj kapljic olja. Pravkar sem želela meni in sinu pripraviti hrano. Hrane je dovolj le za en obrok … potem bova umrla.«

Elija: »Ne boj se! Bog me je poslal k tebi. Rekel mi je, da moka ne bo pošla in olja v vrču ne bo zmanjkalo do dne, ko bo Gospod poslal dež na zemljo.«

Bog je zvest! To, kar obljubi, se tudi zgodi.

Moke ni zmanjkalo in vrč se ni spraznil, čeprav je žena vsak dan pripravljala hrano za vse tri. Prerok Elija, žena in njen sin so imeli vedno dovolj hrane. Ni to čudovito?

Bog je zvest! Nanj se lahko vedno zaneseš!

Osebe: pripovedovalec, Bog, Elija, žena

STORIES for CHILDREN by Sister Farida

18. Zajtrk z letalsko pošto 3