STORIES for CHILDREN by Sister Farida(www.wol-children.net) |
|
|
Home عربي |
Home -- Slovene -- Perform a PLAY -- 040 (The small sailboat) This page in: -- Albanian -- Arabic? -- Armenian -- Aymara -- Azeri -- Bengali -- Bulgarian -- Cebuano -- Chinese -- English -- Farsi? -- French -- Fulfulde -- German -- Greek -- Guarani -- Hebrew -- Hindi -- Indonesian -- Italian -- Japanese -- Kazakh -- Korean -- Kyrgyz -- Macedonian -- Malayalam? -- Platt (Low German) -- Portuguese -- Punjabi -- Quechua -- Romanian -- Russian -- Serbian -- SLOVENE -- Spanish-AM -- Spanish-ES -- Swedish -- Swiss German? -- Tamil -- Turkish -- Ukrainian -- Urdu -- Uzbek
GLEDALIŠKE IGRE – zaigraj jih drugim otrokom!
Gledališke igre, ki jih lahko zaigraš drugim otrokom
40. Majhna jadrnicaKončno počitnice. Jan se je že zelo veselil. Lahko se bo naspal in posvetil več časa svojemu hobiju. Z navdušenjem je dan za dnem gradil jadrnico. To je lahko delal celo v očetovi delavnici. Nazadnje je pobarval jadrnico z rdečo in modro barvo, na tri jambore pa je obesil bela jadra. Ponosno je odnesel malo jadrnico na obalo in jo z velikim veseljem spuščal po valovih. Pri tem pa ni opazil, da ga opazuje tolpa in se mu vedno bolj približuje. Fant: »Si jo sam zgradil? Dovoli, da se tudi mi malo igramo z njo.« Še preden je lahko Jan odgovoril, je že dobil udarec in izgubil zavest. Ko je znova prišel k sebi, fantov ni bilo več nikjer in tudi njegove ladjice ne. S solzami v očeh je šel proti domu. Oče: »Kupil ti bom novo.« Jan: »Oh, oče, veliko rajši bi imel svojo, ki sem jo sam izgradil.« Minili so tedni. Nekega dne je Jan zagledal v izložbenem oknu trgovine svojo ladjico. Jan: »Oče, to je moja jadrnica.« Oče: »Si popolnoma prepričan?« Jan: »Da, res je moja. Ne vidiš te oznake na kljunu?« Jan je zdrvel v trgovino k prodajalki: Jan: »Ta ladjica ni vaša. To je moja ladjica.« Janov oče je presenečeni trgovki razložil, za kaj gre, in naposled je rekla: Trgovka: »No, jaz sem to ladjico kupila od nekih fantov. Predlagam ti, da ti jo prodam za enako ceno, kot sem jaz plačala zanjo.« Jan se je strinjal in s svojim denarjem kupil ladjico, ki jo je sam zgradil. Na poti domov je dejal: Jan: »Mala ladjica, sedaj mi pripadaš že dvakrat. Enkrat sem te naredil in drugič sem te kupil.« Oče: »Pripadaš tudi ti Bogu dvakrat?« Jan: »Zakaj dvakrat?« Oče: »No, Bog nas je ustvaril, mi pa smo se zaradi slabih stvari odvrnili od njega. Ko je Jezus umrl, je s svojim življenjem plačal, da lahko zopet pripadamo Bogu.« Jan: »Kako lahko jaz vem, da pripadam Bogu dvakrat?« Oče: »Prosi Jezusa, naj ti odpusti vse, kar si slabega storil, in naj pride v tvoje življenje. Potem boš Božji otrok in kot Božji otrok boš pripadal Bogu dvakrat.« Osebe: pripovedovalec, fant, Jan, oče, trgovka © Copyright: CEF Germany |