Slovene, Dramas: Piece 081 – Vrzite ga čez krov 1

This page in HTML4 - Print - Bottom

Home -- Slovene -- Perform a PLAY -- 081 (Man over board 1)

This page in: -- Albanian -- Arabic ? -- Armenian -- Aymara -- Azeri -- Bengali -- Bulgarian -- Cebuano -- Chinese -- English -- Farsi ? -- French -- Fulfulde -- German -- Greek -- Guarani -- Hebrew -- Hindi -- Indonesian -- Italian -- Japanese -- Kazakh -- Korean -- Kyrgyz -- Macedonian -- Malayalam ? -- Platt (Low German) -- Portuguese -- Punjabi -- Quechua -- Romanian -- Russian -- Serbian -- SLOVENE -- Spanish-AM -- Spanish-ES -- Swedish -- Swiss German ? -- Tamil -- Turkish -- Ukrainian -- Urdu -- Uzbek

Previous Piece -- Next Piece

GLEDALIŠKE IGRE – zaigraj jih drugim otrokom!

Gledališke igre, ki jih lahko zaigraš drugim otrokom

81. Vrzite ga čez krov 1

Pojdi z menoj, ogledala si bova neko mesto!

Deček: »Zelo je močno, utrjeno. Gledam te opazovalne stolpe.«

Deklica: »Raje grem v knjižnico. Tam lahko cele ure brskam po knjigah.«

Deček: »Kraljeva palača. Oh, kakšno razkošje.«

Deklica: »Grem v živalski vrt.«

Deček: »Želiš obiskati svoje sorodnike?« (Smeh)

Pred mnogimi leti je Bog pogledal to mesto. Nanj niso naredile vtisa lepe fasade. Videl je veliko sovraštva, prepirov, prevar in ubojev. Ljudje tega mesta so živeli tako, kakor da ni Boga in njegovih zapovedi. Pozabili so svojega Stvarnika. To je najslabše, kar se lahko zgodi človeku.

Če Bog danes pogleda v tvoje življenje, kaj vidi?

Greh mora biti kaznovan, ker je Bog svet. Toda Bog je tudi ljubezen in veliko raje rešuje, zato opominja ljudi.

Bog govori: »Jona, pojdi v veliko mesto Ninive. Tam oznanjaj na ulicah. Kajti ljudje v tem mestu so pozabili name.«

Jona je šel, toda ne v Ninive.

(Tek, dihanje)
Jona: »Nikoli ne bom šel v Ninive. K tem sovražnikom našega ljudstva. Nisem tako neumen. Čisto prav jim bo, če bodo pogubljeni. Tam v pristanišču je zasidrana ladja. Plačal bom in se odpeljal stran.«

Beg od Boga te lahko drago stane. Jona je stopil na ladjo, odšel v prostor za prtljago in od izčrpanosti zaspal med sodi in zaboji. Jona je bil neumen. Lahko kdo pobegne pred Bogom? Celo na koncu sveta bi nas videl. Bog je videl Jona.

Tedaj pa je izbruhnil močan orkan. Ljudje na ladji so kričali k svojim bogovom.

Živega Boga, ki lahko edini reši, niso poznali. Metali so prtljago v morje. Kapetan je stresel Jona.

Kapitan: »Hej, vstani! Kliči k svojemu Bogu, mogoče nas lahko on reši.«

Jona je bil hitro buden. In potem je prišlo vse na dan.

Mornar: »Kdo si ti? Od kod prihajaš? Kaj je tvoja naloga?«

Jona: »Jaz sem Jona. Častim Boga, ki je naredil nebo in zemljo. Jaz sem kriv za to nesrečo, ker sem bil neposlušen Bogu.«

Mornar: »Kaj naj zdaj storimo?«

Jona: »Vrzite me v morje, potem se bo umirilo in Bog vas bo rešil.«

Najprej tega niso želeli narediti, toda potem so dvignili Jona in ga vrgli čez krov ladje.

(Pljusk vode)

Je bil to konec? Ne! Dogodivščina se je šele začela.

V naslednji zgodbi boš slišal, kaj se je zgodilo potem.

Osebe: pripovedovalec, deček, deklica, Bog, Jona, kapitan, mornar

This page in HTML4 - Print - Top