STORIES for CHILDREN by Sister Farida(www.wol-children.net) |
|
Home عربي |
Home -- Slovene -- Perform a PLAY -- 119 (Dani fell 3) This page in: -- Albanian -- Arabic? -- Armenian -- Aymara -- Azeri -- Bengali -- Bulgarian -- Cebuano -- Chinese -- English -- Farsi -- French -- Fulfulde -- German -- Greek -- Guarani -- Hebrew -- Hindi -- Indonesian -- Italian -- Japanese -- Kazakh -- Korean -- Kyrgyz -- Macedonian -- Malayalam? -- Platt (Low German) -- Portuguese -- Punjabi -- Quechua -- Romanian -- Russian -- Serbian -- SLOVENE -- Spanish-AM -- Spanish-ES -- Swedish -- Swiss German? -- Tamil -- Turkish -- Ukrainian -- Urdu -- Uzbek
GLEDALIŠKE IGRE – zaigraj jih drugim otrokom!
Gledališke igre, ki jih lahko zaigraš drugim otrokom
119. Dani je padel 3Babica je pogledala na kuhinjsko uro. Dani bi moral biti že zdavnaj doma. Tiho je molila in Ana se je z očetom odpravila po hribu navzgor, da bi ga poiskala. Oče: »Dani! Dani, ali naju slišiš?« Ana: »Očka, gotovo ima Lukas prste vmes. Hitro bom stekla k njemu in ga vprašala.« Ana je stekla k sosedovi hiši in potem v lopo. Kot divja mačka je splezala po lestvi in se vrgla na jokajočega Lukasa. Ana: »Kje je Dani? Kaj si mu naredil?« Lukas: »Ne vem, kje je. Nisem bil jaz kriv.« Ana: »Za kaj nisi bil ti kriv? Takoj povej, kje je, drugače pokličem policijo.« Lukas: »Dani je mrtev.« Ana je čisto prebledela. Potem je tekla za Lukasom, ki jo je vodil do prepada, kamor je padel Dani. Oče se je po vrvi spustil v globino. Na neki skalni polici je našel Danija s polomljenimi nogami. Oče: »Dani živi. Ni utonil v potoku.« Ana je gledala, kako je oče prišel gor z Danijem in pri tem rešil še mucko. Bog je obvaroval Danijevo življenje. A kljub dobri terapiji v bolnišnici je lahko hodil samo še z berglami. Ana: »Lukas je kriv!« Ali je imela Ana prav? Sovražila je Lukasa in je bila zaradi tega vedno bolj nesrečna. V njenem srcu ni bilo prostora za to, kar je oče ob večerih bral iz Svetega pisma. Ni je zanimalo, da Jezus ljubi vsakogar in odpušča sovraštvo. Da bi odpustila? Ne. Hotela se je maščevati. Na stopnicah pred sosedovo hišo je nekega dne odkrila čudovito izrezljanega konjička. Občudovala je grivo, kopita. Bil je zelo lep. Ana: »Tega pa ne bi pripisala Lukasu. Na tekmovanju v šoli bo gotovo osvojil prvo nagrado. To bom preprečila.« (Hrup: les pade na tla, topotanje z nogami) Z enim gibom roke je vrgla umetnino na tla in jo poteptala. Takšno sovraštvo lahko pride iz srca. Ana je vedela, da ni ravnala prav, a mislila si je: Lukas je še veliko slabši. Na skrivaj se je odplazila stran. V naslednjem delu pa boš izvedel, kako se zgodba nadaljuje. Osebe: pripovedovalec, oče, Ana, Lukas © Copyright: CEF Germany |