Slovene, Dramas: Piece 164 – Izgubljena ovca 2

This page in HTML4 - Print - Bottom

Home -- Slovene -- Perform a PLAY -- 164 (The lost sheep 2)

This page in: -- Albanian -- Arabic ? -- Armenian -- Aymara -- Azeri -- Bengali -- Bulgarian -- Cebuano -- Chinese -- English -- Farsi ? -- French -- Fulfulde -- German -- Greek -- Guarani -- Hebrew -- Hindi -- Indonesian -- Italian -- Japanese -- Kazakh -- Korean -- Kyrgyz -- Macedonian -- Malayalam ? -- Platt (Low German) -- Portuguese -- Punjabi -- Quechua -- Romanian -- Russian -- Serbian -- SLOVENE -- Spanish-AM -- Spanish-ES -- Swedish ? -- Swiss German ? -- Tamil -- Turkish -- Ukrainian -- Urdu -- Uzbek

Previous Piece -- Next Piece

GLEDALIŠKE IGRE – zaigraj jih drugim otrokom!

Gledališke igre, ki jih lahko zaigraš drugim otrokom

164. Izgubljena ovca 2

Ruta je jezno stekla stran. Besede tete Margret so jo zasledovale: »Dala te bom v internat.«

Ko je sonce zašlo, je bila daleč stran od doma in premišljevala je, kje bi lahko spala. Mogoče v cerkvi za pokopališčem?

Šla je mimo grobov in se ustavila pred majhnim, belim križem.

Ruta: »›Johanna Collins, 9 let. Odšla je, da bi bila pri Jezusu.‹ Ali bi bila jaz tudi pri Jezusu, če bi danes umrla?«

Zamišljeno se je Ruta splazila v cerkev. (vrata zaškripajo)

Potem se je ulegla na eno od klopi in zaspala.

Naslednje jutro je prišel duhovnik v cerkev in odkril Ruto.

Duhovnik: »Dobro jutro, od kod pa ti tukaj?«

Ruta je zaupala duhovniku in mu povedala zgodbo o pobegu.

Potem je v župnišču pospravila dober zajtrk, medtem ko je gospod Robinger telefoniral njeni teti. Ruta si je ogledovala sobo, dokler se ji ni pogled ustavil na neki sliki.

Duhovnik: »Ti je všeč slika? To je Jezus, dobri pastir. Izteguje roko po izgubljeni ovci. Želi jo rešiti. Malo me spominja nate.«

Ruta: »Bo našel tudi mene? In bom potem prav tako prišla v nebesa kot Johanna Collins?«

Duhovnik: »Ja. Le reči mu moraš, da mu želiš pripadati. Sliko ti podarim. Zdaj pa pojdi domov. Teto skrbi zate.«

Na poti domov je Ruta potegnila sliko iz žepa. Opazovala jo je in molila.

Ruta: »Gospod Jezus, jaz sem ta neposlušna ovčka. Prosim, odpusti mi vse hudo. Želim ti pripadati in nekega dne priti v nebesa. Amen.«

Takšne molitve Jezus takoj usliši. Ruta se mu je zahvalila za to in od veselja odskakljala dalje.

Teta Margret jo je pričakala na hišnih vratih. Objeli sta se.

Ruta: »Teta Margret, zelo mi je žal za vse. Prosim, ne pošlji me v internat, od zdaj naprej bom vedno prijazna.«

Teta Margret: »Rada te imam. Še enkrat bova poskusili.«

Ruta se je zelo trudila. Poslušala je glas dobrega pastirja v svojem srcu in v Svetem pismu. Glasu svojega ponosnega Jaza, ki je hotel vzkipeti, pa ni poslušala. Ruta se je res spremenila. Nekaj časa je šlo vse dobro, potem pa …

Ne pozabi, v naslednjem delu se ta napeta zgodba nadaljuje.

Osebe: pripovedovalec, Ruta, duhovnik, teta Margret

This page in HTML4 - Print - Top