Home -- Slovene -- Perform a PLAY -- 102 (Out in the open 2)
102. Vse pride na dan 2
To, da je fantek še živel, je bil samo Božji čudež. Faraon je naročil, naj vse izraelske dečke utopijo v reki Nil. Toda ko je princesa zagledala dojenčka v košarici, se ji je zasmilil. Za nekaj let ga je dala njegovi materi, da je skrbela zanj.
Mojzes (otrok): »Mama, zakaj ne smem ostati pri tebi? Greš z mano?«
Mama: »To ne gre, moj zaklad. Toda veliko mislim nate.«
Mojzes (otrok): »Jaz bi raje ostal pri tebi.«
Potem sta se poslovila.
Princesa je posvojila fantka in mu dala ime Mojzes.
Mojzes je obiskoval najboljše šole in študiral. Šlo mu je zelo dobro. Mojzes je bil zelo bogat človek.
Toda v svojem srcu ni nikoli pozabil, da pripada Božjemu ljudstvu. Ljudstvu, ki je bilo že več kot 300 let v suženjstvu.
Mojzes: »Jaz sem kraljev sin. Imam vse. Zelo sem bogat. Toda kaj mi vse to koristi? V svojem srcu čutim, da moram pomagati svojemu ljudstvu.«
Mojzes se je prostovoljno odpovedal vsemu za Boga. Bil je raje zaničevan kakor spoštovan, raje suženj kot kraljev sin.
Zato je zapustil palačo. Kmalu za tem je videl Egipčana, ki je pretepal Izraelca.
Mojzes se je ozrl okrog sebe in ko je videl, da ga nihče ne vidi, je udaril Egipčana, da je umrl, in ga zakopal v puščavski pesek.
Bog je želel, da Mojzes reši ljudstvo iz suženjstva, vendar ne na tak način.
Stvar se je razvedela. Faraon je izvedel za to in hotel Mojzesa ubiti.
Tako je Mojzes pobegnil v drugo deželo. Je bilo torej vse zaman? Lahko Bog uporabi morilca?
(Ovce) 40 let je Mojzes pasel ovce nekoga drugega. Ko je pazil čredo, je imel veliko časa za razmišljanje.
Ni pozabil na Boga in tudi Bog ni pozabil nanj.
Naenkrat pa se je Mojzes zaustavil.
Mojzes: »Nemogoče. To je res nemogoče. Goreči grm. Plamen šviga kvišku. Toda čudno, grm sploh ne zgori.«
Skrivnost gorečega grma ti odkrijem v naslednji zgodbi.
Osebe: pripovedovalec, Mojzes (otrok), mama, Mojzes
© Copyright: CEF Germany