STORIES for CHILDREN by Sister Farida(www.wol-children.net) |
|
|
Home عربي |
Home -- Slovene -- Perform a PLAY -- 109 (Who is the thief) This page in: -- Albanian -- Arabic? -- Armenian -- Aymara -- Azeri -- Bengali -- Bulgarian -- Cebuano -- Chinese -- English -- Farsi? -- French -- Fulfulde -- German -- Greek -- Guarani -- Hebrew -- Hindi -- Indonesian -- Italian -- Japanese -- Kazakh -- Korean -- Kyrgyz -- Macedonian -- Malayalam? -- Platt (Low German) -- Portuguese -- Punjabi -- Quechua -- Romanian -- Russian -- Serbian -- SLOVENE -- Spanish-AM -- Spanish-ES -- Swedish -- Swiss German? -- Tamil -- Turkish -- Ukrainian -- Urdu -- Uzbek
GLEDALIŠKE IGRE – zaigraj jih drugim otrokom!
Gledališke igre, ki jih lahko zaigraš drugim otrokom
109. Kdo je tatDružina Kovač je sedela pri kosilu. Liza in Feliks sta se pravkar vrnila iz šole. Vsak je imel veliko povedati. Toda mama je bila danes zelo resna. Naenkrat je postavila neprijetno vprašanje. Mama: »Čudno, včeraj zjutraj sem imela še 20 evrov v denarnici. Danes sem hotela v trgovini plačati, pa nisem mogla. Denarja ni bilo. Ga je vzel kateri od vaju? Feliks? Ali ti, Liza?« Feliks: »Toda, mama, midva vendar nisva tatova.« Liza: »Seveda nisva vzela denarja.« Mama: »Nenavadno, sprašujem se, kje je potem ta denar.« Potem ko so pospravili mizo, sta se Liza in Feliks lotila domačih nalog. Liza je imela slabo vest. Bilo ji je neprijetno. Ona je namreč vzela denar iz mamine denarnice. Liza: »Ko le ne bi kradla. Toda zakaj mi mama ni hotela dati denarja za nove uhane? Pravzaprav nisem kradla. Samo sposodila sem si. Enkrat ji bom vrnila.« Toda tudi ob tem razmišljanju se njena vest ni umirila. Pred kratkim so na Veselem klubu govorili o kraji. Sveto pismo pravi, da je kraja greh. Greh je kot zid. Greh ločuje. Liza je to jasno občutila. Od takrat, ko je vzela denar, je bil ta zid med njo in njeno mamo. In prav tako med njo in Jezusom. Liza se ni mogla izgovoriti. In to, da je pri kosilu lagala, je vse skupaj še poslabšalo. Ves dan se ni mogla prav veseliti. Tudi novi uhani, ki jih je skrila pod vzmetnico, ji niso prinesli veselja. Ko je zvečer ležala v svoji postelji, je jokala. Mama: »Liza, kaj se dogaja s teboj?« Liza: »Jaz sem bila, jaz sem ukradla denar. Sedaj me gotovo nimaš več rada.« Mama: »To ni bilo prav od tebe. Toda da si zbrala pogum in mi povedala, je prav. Odpuščam ti in teh 20 evrov mi boš vračala od svoje žepnine. Želiš tudi Jezusa prositi za odpuščanje?« Liza: »Da, Gospod Jezus, zelo mi je žal, da sem ukradla denar. Prosim te, odpusti mi. Hvala ti, da me ljubiš.« Lizi je s srca padlo težko breme. Zopet se je lahko veselila. In najlepše je: Mama in Gospod Jezus jo ljubita. Osebe: pripovedovalec, mama, Liza, Feliks © Copyright: CEF Germany |