STORIES for CHILDREN by Sister Farida(www.wol-children.net) |
|
|
Home عربي |
Home -- Slovene -- Perform a PLAY -- 050 (Attention danger of an avalanche) This page in: -- Albanian -- Arabic? -- Armenian -- Aymara -- Azeri -- Bengali -- Bulgarian -- Cebuano -- Chinese -- English -- Farsi? -- French -- Fulfulde -- German -- Greek -- Guarani -- Hebrew -- Hindi -- Indonesian -- Italian -- Japanese -- Kazakh -- Korean -- Kyrgyz -- Macedonian -- Malayalam? -- Platt (Low German) -- Portuguese -- Punjabi -- Quechua -- Romanian -- Russian -- Serbian -- SLOVENE -- Spanish-AM -- Spanish-ES -- Swedish -- Swiss German? -- Tamil -- Turkish -- Ukrainian -- Urdu -- Uzbek
GLEDALIŠKE IGRE – zaigraj jih drugim otrokom!
Gledališke igre, ki jih lahko zaigraš drugim otrokom
50. Pozor, nevarnost plazuV švicarskem hribovju je neki fant pasel ovce. Oboževal je cvetlice in bleščeče ledenike. Po ozki hribovski stezi je prišel popotnik na hrib. Popotnik: »Zdravo, kako ti je ime?« Henry: »Zdravo, jaz sem Henry.« Popotnik: »Si čisto sam tukaj zgoraj?« Henry: »Da, imam počitnice in pazim na očetove ovce. Popotnik: »Ti si torej pastir. Ali že poznaš dobrega pastirja?« Henry: »Ne, kdo je to?« Popotnik: »Gospod Jezus. V Svetem pismu beremo, da smo mi vsi podobni ovcam, ki hodijo po svojih lastnih poteh. Dobri pastir pa nas išče. Želi nas voditi in skrbeti za nas, na koncu pa nas peljati k sebi v nebesa.« Henry: »Bo tudi mene peljal v nebesa, ko umrem?« Popotnik: »Ti ga moraš samo prositi, naj postane tvoj pastir.« Henry: »To bi najraje storil kar sedaj.« Henry je izgovoril preprosto molitev. To je prišlo iz globine njegovega srca. Želel je pripadati Jezusu. Še preden je popotnik nadaljeval svojo pot, je dejal Henryju: Popotnik: »Sedaj pripadaš dobremu pastirju. Lahko rečeš: ›Gospod je moj pastir.‹ Poglej, to svetopisemsko vrstico si lahko zapomniš s pomočjo štirih prstov.« Henry je ponovil vrstico in pri vsaki besedi stisnil en prst svoje leve roke. Tretjega je stisnil še posebej močno in dejal: Henry: »Gospod je moj pastir.« Presrečen je povedal svoje doživetje staršem. Počitnice so minile. Henry je moral zopet v šolo. Prišla je zima. Ta je v švicarskih hribih lahko zelo nevarna. Večkrat pride do snežnih plazov. Henry je gazil skozi visok sneg. Naenkrat je zaslišal glasno donenje. Hotel je pobegniti. Toda bilo je prepozno. Plaz ga je potegnil s seboj in velika gmota snega ga je pokopala pod seboj. Ko se je stemnilo, je starše začelo skrbeti za Henryja. Iskali so ga več ur. Ko so ga našli, je z desno roko držal tretji prst na levi roki. Ko je umiral, je Henry mislil na svojega dobrega pastirja. Starši so bili zelo žalostni. Tolažilo jih je to, da bodo nekega dne v nebesih lahko srečali svojega Henryja. Takrat, ko bodo tudi oni šli k dobremu pastirju. Lahko tudi ti rečeš: »Gospod je moj pastir«? Osebe: pripovedovalec, popotnik, Henry © Copyright: CEF Germany |