Slovene, guides: PRIDOBITI OTROKE ZA JEZUSA KRISTUSA!

Pridobiti otroke za Jezusa Kristusa. Skoraj nobena druga tema ne zahteva toliko modrosti in rahločutnosti. Jasno je, da je vera Božji dar, zato je vsakršna manipulacija neprimerna. Poleg tega je dejstvo, da Bog govori otrokom; otroci hrepenijo po odpuščanju grehov in po spremenjenem življenju. Naslednje strani ohranjajo to ravnovesje in so v veliko pomoč vsem tistim, ki želijo spremljati otroke pri njihovih prvih korakih k Jezusu Kristusu.

Pridobiti otroke za Jezusa Kristusa. Samo nekdo, ki hrepeni po tem, da bi otroci spoznali Jezusa Kristusa, in ima veliko izkušenj s tem, lahko piše o tej temi. Oboje velja za Elfriede Grotz. Te strani to odražajo in so zaradi tega koristne in praktične za vse, ki imajo enako željo.

CEF Nemčija
[Otroci odkrivajo Sveto pismo]

02 Pridobiti otroke za Jezusa Kristusa

Naša tema: Kako pripeljati otroka k Jezusu Kristusu

Slišal bi lahko šivanko pasti. Dečki in deklice na otroškem srečanju z odprtimi očmi in ušesi poslušajo razburljivo misijonarsko zgodbo o Jesseju Overholtzerju. Čisto se vživijo, ko opolnoči s svojimi prijatelji zvabi kravo na streho skednja in ko kot dvanajstletni deček pobegne od doma. Otroci iz prve roke vidijo, kako ga Jezus Kristus poišče in mu izkaže ljubezen.

Jesse Overholtzer je postal pridigar. Spurgeonove knjige so ga prevzele. Potem je naletel na trditev, da ko petletnega otroka skrbno poučimo, lahko začne verovati in se na novo rodi tako kot odrasli.
»To ni res!« je glasno zavpil Overholtzer. »Otroci ne morejo verovati in postati odrešeni. Premladi so.« S treskom je zaprl knjigo in jo odložil. Otroci pretreseno zakličejo: »Ampak res je!«

In prav imajo. Nekateri vedo iz lastnih izkušenj, da Jezus Kristus rešuje otroke.
Ali bi tudi vi nasprotovali, če bi bili na tem otroškem srečanju?

Na koncu zgodbe se otroci olajšano oddahnejo, ker je Jesse Overholtzer spremenil svoje mnenje. In še več: »poskus« z otroki ga je tako zelo prepričal v resničnost Spurgeonove izjave, da je vse svoje življenje posvetil evangelizaciji otrok. Leta 1937 je ustanovil organizacijo Child Evangelism Fellowship (CEF).
CEF je mednarodna misijonarska organizacija. Njeni sodelavci delujejo v skoraj vseh državah sveta in pridobivajo otroke za Jezusa Kristusa.

Ali bi želeli tudi vi sodelovati in pridobivati otroke za Gospoda Jezusa v osebnih pogovorih, nedeljski šoli, na srečanjih, taborih …?

Naslednje strani odgovarjajo na vprašanje: Kako pripeljati otroka k Jezusu Kristusu? Odgovori izhajajo iz izkušenj, ki so prenesene v prakso, in so dobra navodila za vaše delo z otroki. Izkušnje, številni otroci in številni primeri kažejo Božja dejanja v mladih in ga častijo.

»Pridobiti otroke za Jezusa Kristusa« je spodbuda za tiste, ki želijo pripeljati dečke in deklice k veri v Gospoda Jezusa. Ne odpovejte se temu cilju! Niti ko izkusite nasprotovanje. Neka žena je rekla: »V cerkvi me oštevajo, ker vodim otroke k Jezusu.«
»Pridobiti otroke za Jezusa Kristusa« je vodnik za vse, ki imajo vprašanja o evangelizaciji otrok.

Božja volja je glavni razlog za to pisanje.

»Tako tudi ni volja vašega Očeta, ki je v nebesih, da bi se pogubil kateri od teh malih.« (Matej 18,14)

Bodite blagoslovljeni,
Elfriede Grotz

03 Duhovna služba delavca z otroki

Pripeljati otroke k Jezusu Kristusu je vrhunec evangelizacijskega dela z otroki. Kot je napisal Oswald Chambers: »Nikoli se ne navadiš na ta neopisljivi čudež, ko se duša sreča z Bogom.«
Lastna izkušnja spreobrnjenja nekoga je hkrati privilegij in odgovornost. Za pomoč pri tem izobrazba ni nujno potrebna.
Poudarek je na treh preprostih, a zelo učinkovitih predpogojih.

Predpogoji za delavca

1. Njegovo osebno življenje vere
Ponovno rojstvo, zvesta rast v veri in poslušnost iz ljubezni do Boga so najpomembnejši predpogoji za delavca. Goreče naj prebira Sveto pismo. Tako raste v veri in spoznanju Gospoda (2 Peter 3,18). Njegovo življenje obrodi sadove.

2. Njegovo prepričanje
Kdor želi pripeljati otroke k Jezusu, mora biti prepričan v dvoje. Verjeti mora, da otroci potrebujejo odrešitev in da Bog želi odrešiti otroke.

3. Njegov zgled
Življenje delavca se mora ujemati z njegovim sporočilom. Samo tisti, ki ga vodi Božja Beseda v mislih, besedah in dejanjih, je verodostojen in lahko usmerja druge. V javnosti smo kristjani le do te mere, do kakršne smo kristjani, ko smo sami.
Biti zgled ne pomeni, da smo popolni niti da se lahko primerjamo s popolnostjo.
Kdor se zdi »popoln« v javnosti in domnevno ve in zmore vse, je pogosto legalističen [pretirano usmerjen v pravila in zakone] in brez razumevanja.
Ne popolnost, ampak zgledno življenje bo dalo verodostojen zgled otrokom, kako biti Jezusov učenec.

V razmislek:

Kdaj ste prosili otroka za odpuščanje?
Ali otroci vidijo, kako se lotevate težav z Jezusovo pomočjo?
Ali otroci vidijo, da je vaše življenje v Jezusu polno veselja in izpolnjeno?

Zgled prepriča. Zato si oglejmo edinstven zgled Gospoda Jezusa Kristusa.
»Tedaj so mu [farizeji] govorili: ›Kdo si ti?‹ Jezus jim je rekel: ›To, kar vam govorim od začetka.‹« (Janez 8,25)
In ker je Jezus Kristus naš zgled, ga prosimo, naj nas naredi podobne njemu. Potem otroci rečejo: »Najprej sem imel rad tistega, ki mi je povedal o Jezusu, potem pa sem vzljubil Jezusa.«

Tri značilnosti dobrega duhovnega spremljevalca

1. Ima čas
Približno 20 minut je dovolj, da pripelješ otroka k Jezusu Kristusu.
Imeti čas pomeni, da je duhovni spremljevalec stoodstotno prisoten ob otroku. Prisoten tudi z mislimi. Izogne se temu, da bi pogovor postavljal pod časovni pritisk. Včasih se je bolje dogovoriti za pogovor naslednji dan.

2. Pozorno posluša
Za mnoge otroke je veliko olajšanje, da lahko povedo svojemu duhovnemu spremljevalcu vse, kar jih skrbi. Zato je poslušanje tako pomembno. Ni treba takoj ponuditi dobrega nasveta niti primerne svetopisemske vrstice. To lahko poveste sčasoma.
Pozorno poslušati pomeni tudi prepoznati, kar ostane neizrečeno. Otroci se izražajo na različne načine. Nekateri težko izrazijo, kaj se jih res dotakne. Nekateri bodo zadržani, ker jih je sram.
Gospod bo uslišal tiho molitev za modrost in razumevanje.

3. Zna molčati
Jasno bi moralo biti, da duhovni spremljevalec ne sme povedati drugim, kar mu je otrok povedal v zaupnosti. Dečki in deklice bi bili globoko prizadeti, če bi zlorabili njihovo zaupanje.

Včasih Bog odstre zaveso in nam dovoli, da vidimo njegovo delo v dečkih in deklicah. Zaupa nam čudovito nalogo, da pomagamo narediti otrokom korak k Jezusu. Blagoslavlja to delo, ki ga opravljamo po njegovi volji in v zanašanju nanj.

04 Ali se otroci lahko spreobrnejo?

Kaj govori v prid spreobrnjenja otrok?

1. Božja beseda
Sveto pismo pogosto govori o spreobrnjenju otrok. Stvarnik je jasno izrazil svojo voljo o tej temi.
5 Mojzes 31,12–13 »Zberi ljudstvo, može, žene, otroke … Naj slišijo [Božjo Besedo], naj se naučijo, da se bodo bali Gospoda, vašega Boga … In njihovi sinovi, ki je še ne poznajo, naj slišijo, naj se naučijo bati Gospoda, vašega Boga, vse dni, ki jih boste preživeli v deželi …«
Matej 18,14 »Tako tudi ni volja vašega Očeta, ki je v nebesih, da bi se pogubil kateri od teh malih.«
Janez 1,12 »Tistim pa, ki so jo [Božjo Besedo, tj. Jezusa] sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime.«

Veliko svetopisemskih vrstic govori o otrocih, druge jih vključujejo. Na primer:
Psalm 78,3–7; Matej 19,13–15; Janez 3,16; Apostolska dela 2,21.
Ti in drugi svetopisemski odlomki kažejo, da moramo otroke ne samo poučevati o Božji Besedi, ampak da lahko ta tudi vzbudi odziv v njihovem srcu.

2. Izkušnje
Nezmotljiv dokaz, da se otroci lahko spreobrnejo, so izkušnje. Nešteto dečkov in deklic je sprejelo Jezusa za svojega Odrešenika in Gospoda. Za mnoge se je izkazalo, da je vera njihov trden tempelj in vpliva nanje še v odraslosti.

Raziskave na teoloških fakultetah so pokazale, da je celo več kot polovica študentov sprejela vero kot otroci.

Po tednu evangelizacije otrok je neki sodelavec rekel: »Zame je bila pomembna izkušnja, ko sem videl, da otroci namerno sprejmejo Jezusa. Postalo mi je jasno, kako napačno je bilo moje razmišljanje. Oznanjeval sem evangelij otrokom, obenem pa sem jim oteževal, da bi predali svoje življenje Jezusu. Nisem jim dal priložnosti za to, ker sem mislil, da otroci niso dovolj zreli ali pa da so že tako ali tako rešeni.
Ko sem izkusil, da so otroci lahko rešeni, so se mi odprle oči. Otroci potrebujejo odrešenje. Tako sem hvaležen Bogu, da je spremenil moje mišljenje. To je bilo nujno potrebno zame.«

Misijonar za delo z otroki je poročal o evangelizacijskem dogodku: »Po otroškem programu je 12-letni deček rekel: ›Vsak večer sem bil tukaj, a nisem zbral dovolj poguma, da bi šel naprej. Hvala vam, da ste povabili tudi otroke, naj pridejo k Jezusu. Takrat sem končno zbral pogum.‹«

3. Osebna pričevanja
Zgodovinski primeri:
Grof Zinzendorf (1700–1760), oče pietizma [protestantsko gibanje v 17. in 18. stoletju, usmerjeno proti hladnemu, racionalnemu pojmovanju krščanstva. V praksi je oznanjalo živo, čustveno pobožnost in dejavno ljubezen do bližnjega, op. prev.] in misijonarskega gibanja, je sprejel Jezusa, ko je bil star štiri leta.

Corrie ten Boom (1892–1983), ki je rešila veliko Judov na Nizozemskem med holokavstom, je sprejela Jezusa v svoje življenje, ko je bila stara pet let.

Sodobni primeri:
Cefov voditelj je začel verovati med evangelizacijo, ko je bil star dvanajst let.

Ugleden profesor je pričeval: »Imel sem ta privilegij, da sem se spreobrnil, ko sem bil star šest let. To ni bil občutek, ampak jasno prepričanje v moj greh po preučevanju Svetega pisma. Kot otrok sem doživel naslednja odziva: po eni strani so moji starši resno jemali mojo vero, po drugi strani so nekateri ljudje odkrito in prikrito zavračali moje pričevanje. Iz tega vem, kako pomembno je, da resno vzamemo vero otrok, da jih spodbujamo v njej, tudi ko na drugih področjih še niso tako sposobni.«

Nekdanji nemški televizijski voditelj je postal kristjan pri devetih letih.

Susanne je medicinska sestra, poročena, ima dva odrasla otroka. Z možem sta vključena v misijonarsko delo in vodita otroke k Jezusu. »Zelo dobro se spominjam otroškega kluba, kjer ste nam povedali o deklici, ki ste ji pomagali sprejeti Jezusa. Bila sem tako navdušena in osupla nad Jezusovo ljubeznijo, da sem šla domov, zapisala vse svoje grehe na list papirja, jih prinesla k Bogu v molitvi in ga prosila za odpuščanje. Potem sem svečano uničila papir.« Susanne je bila stara enajst let, ko je to storila.

4. Citati slavnih kristjanov
V krščanski skupnosti se mnenja o spreobrnjenju otrok močno razlikujejo. A ta tema ima veliko zagovornikov, katerih izjave so imele in bodo še imele pozitivne učinke.

Charles H. Spurgeon (1834–1892) je bil angleški pridigar v času verskega prebujenja v drugi polovici 19. stoletja. Njegove pridige in pisanje se še danes berejo po vsem svetu. Rekel je, da lahko petletni otrok, ko ga pravilno poučimo, začne verovati in se na novo rodi, tako kot lahko to stori odrasli. Prepričan je bil, da lahko tiste, ki so se spreobrnili kot otroci, prištevamo med najboljše kristjane; dolgoročno so najbolj trdni in zanesljivi.

D. L. Moody (1837–1899), eden najslavnejših severnoameriških evangelizatorjev, je spoznal, da veliko nevere v cerkvah ovira spreobrnjenje otrok in da le nekaj ljudi verjame, da se lahko otroci na novo rodijo. Izrazil je upanje, da se bo to spremenilo.

Predavatelj na veliki teološki šoli je rekel: »... Radi bi poudarili, kako pomembno je delo z otroki. Otroci imajo močno intuicijo, notranje spoznanje o Bogu, ki je silno aktivno. Zato si moramo kot krščanski starši prizadevati, da vsadimo to spoznanje v naše otroke, ko so majhni. Prav tako jih moramo voditi v oseben odnos z Bogom s kesanjem in spreobrnjenjem, po možnosti še preden začnejo hoditi v šolo.«

Evangelizator mladih je pripomnil: »Čeprav otroci niso moja ciljna skupina, sem opazil znaten porast v spreobrnjenju otrok. Včasih je celo več spreobrnjenj otrok kot najstnikov.«

Vir našega poslanstva pridobivanja otrok za Jezusa Kristusa je Božja Beseda. Izkušnje, osebna pričevanja in citati mnogih zagovornikov pa so reka, ki privre na dan, da bi napajala vaše delo z otroki in gnala naprej vaše poslanstvo.

Vse to doseže vrhunec v dobro znanih besedah Jezusa Kristusa:

»Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim …« (iz Marko 10,14–16).

05 Zadržki in predsodki o spreobrnjenju otrok

Na spreobrnjenje otrok ljudje ne gledajo vedno pozitivno. Naletimo tudi na zadržke in predsodke. Eden od dejavnikov bi lahko bil pogled na svet, na podlagi katerega se človeka presoja. Po humanističnem pogledu je človek dober. Po svetopisemskem pogledu pa je človek po naravi grešnik.

Neki pastor mi je svoje mnenje zaupal v pismu: »Ali naši otroci, ki odraščajo v krščanskih domovih, potrebujejo spreobrnjenje? Vprašanje je, od česa se spreobrnejo? Ali je potrebno, da se zavestno odločijo za Jezusa, ali pa gre za veliko majhnih odločitev glede na njihovo starost, ki jih je treba znova in znova sprejemati? Jezus je rekel, da njegovo nebeško kraljestvo pripada otrokom.« Njegovi argumenti so bili usmerjeni proti evangelizaciji, saj »povzroča otrokom hude občutke krivde, občutke, s katerimi se ne morejo spopasti.« Poleg tega je kritiziral »teološko izredno vprašljiv prikaz ›ozke in široke poti‹ z neizogibno končno destinacijo nebes ali pekla – in ničesar vmes.«

V svojem Svetem pismu ne najdem nobenega odlomka, v katerem bi Bog govoril o »vmes«. Glede »hudih občutkov krivde« pa lahko iz izkušenj rečem, da nekdo, ki govori o grehu, otrokom ne pove nič novega. Mnogi se zavedajo svoje krivde. Pogosto sem videla, da otroci čakajo, da bi jim nekdo povedal, kako in pri kom se lahko znebijo tega bremena.
Otrokom pogosto dam naslednji nasvet: »Zapiši na list papirja vse grehe, katerih se zavedaš, tiste, ki te težijo. To prinesi pred Gospoda Jezusa. Vse mu priznaj v molitvi in ga prosi za odpuščanje.«
Pred očmi zagledam Achima. Spontano je skočil s stola in vzkliknil: »To bo pa dolg seznam!«
Priznati krivdo. Začeti na novo. Mnogi dečki in deklice hrepenijo po tem. Lahko jim poveste dobro novico, da Gospod Jezus odpusti vse grehe.

Zadržki in predsodki gradijo zid, zaradi katerega je otrokom (skoraj) nemogoče, da bi prišli k Jezusu, Odrešeniku.

A zidovi lahko padejo in opeke so lahko odstranjene.
Ali želite sodelovati pri tem?

1. »Otroci še ne razumejo vsega«
To je res. A verovali bodo v skladu z Božjo Besedo in svojim razumevanjem. Bog pa to jemlje resno.
Kaj pa odrasli, ali oni razumejo vse?
V duhovnih stvareh razum ni odločilen dejavnik. Ker če bi bilo temu tako, bi veliko več ljudi hodilo za Jezusom.
Ni razum tisti, ki odrešuje, ampak vera (gl. Efežanom 2,8). Božji Duh je tisti, ki vodi v spoznanje resnice, kliče k veri in nam omogoča rast v njej.

2. »Otroci so premajhni«
Janez 3,16 pravi: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor je star več kot dvanajst let in vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.«
Oprostite ... ta svetopisemski prevod ne obstaja! Nobena svetopisemska vrstica ne pravi, da je spreobrnjenje mogoče šele po določeni starosti. Pač pa Bog v svoji Besedi pravi, da se v ljubezni razodeva ponižnim, šibkim in mladim.

Kdaj je otrok dovolj star, da lahko sprejme Jezusa Kristusa?
Odgovor je sestavljen iz štirih delov:

Ko otrok spozna, da ga Bog ljubi.
Ko se otrok zaveda dobrega in hudega.
Ko otrok spozna, da je Jezus umrl za njegove grehe.
Ko si otrok prostovoljno želi priznati grehe in jih opustiti.

V tem primeru je otrok pripravljen sprejeti Jezusa za Odrešenika in Gospoda.
Za nekega otroka je to morda prej, za drugega morda kasneje. To je zato, ker ima Bog z vsakim človekom globoko oseben odnos.

Nisem ena izmed tistih, ki za vse krivijo hudiča. A vem, da Božji sovražnik pozna vrednost otroške duše.
»Za to je še čas …« To je mnenje, ki ga rad vsili kristjanom, še posebej glede spreobrnjenja otrok. Ali ima spreobrnjenje res še čas? Če ga ima, koliko?
Pomislim na onkološki oddelek pediatrične klinike. Pomislim na članek v časopisu: »Desetletnika do smrti povozil šolski avtobus.«
Stala sem ob grobu Lene, ki je izgubila življenje v prometni nesreči. Ko je bila stara enajst let, me je vprašala: »Ali imaš res lahko večno življenje? Kako?«

Nič ni tako nujnega, kot je spreobrnjenje. A vseeno ne smemo izvajati pritiska. Otrokom oznanimo dobro novico o Jezusu in zaupamo, da se Božja Beseda ne bo vrnila prazna (gl. Izaija 55,11).

Če nekdo sprejme Jezusa, ko je še otrok, potem je rešeno njegovo celo življenje!
Velik blagoslov je, ko je smer za ta čas in za večnost določena čim bolj zgodaj ter Bog postane Gospod življenja človeka!
Velika čast je za Stvarnika in Odrešenika, ko nekdo postane njegov še kot otrok; Bog lahko s tem življenjem ustvari zgodovino!

Koliko ste bili stari vi, ko ste sprejeli Jezusa? Predvidevam, da so mnogi bralci teh strani sprejeli Gospoda Jezusa kot otroci.

3. »Otroci ne vztrajajo«
Vprašanje vztrajnosti je upravičeno.
Ali otroci vztrajajo? Ne.
Ali najstniki vztrajajo? Ne.
Ali odrasli vztrajajo? Ne.

Ali Bog trdno drži svoje otroke in lahko dokonča svoje delo v njih? DA!
To je dejstvo. In zato sem tudi jaz še vedno na potovanju z njim.
Milostljiv, usmiljen in potrpežljiv Bog je mogočen Odrešenik! Odkupil je ljudi s svojo krvjo. Kako bi lahko dopustil, da bi se mu izgubil samo eden od njih? Nikoli!

Jezus, začetnik in dopolnitelj naše vere (gl. Hebrejcem 12,2), je obljubil: »… nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. … nihče jih ne more iztrgati iz Očetove roke.« (Janez 10,28–29)
Bog tako rekoč drži svoje otroke z obema rokama.

Res je, da tudi otrokom niso prihranjeni težki trenutki. Res je tudi, da se nekateri spopadajo s težavami. Prilika o štirih vrstah zemlje se nanaša tudi na otroke. A tega ne moremo uporabiti kot argument proti spreobrnjenju otrok, saj ravno tako ni argument proti spreobrnjenju odraslih, ki gredo kasneje po svoje.
Naše delo z otroki vključuje razočaranja. Obstajajo nekateri otroci, ki jih nisem videla vse od njihovega spreobrnjenja. To boli. A Bog bedi nad njimi. Ob svojem času se ponovno poveže s svojimi otroki.
Duhovnega rojstva ni mogoče razveljaviti nič bolj kot naravnega rojstva.
Del odgovornosti delavca je tudi učinkovito nadaljnje spremljanje otrok. Predvsem pa to vključuje zvesto molitev za otroka.

Zadržki in predsodki glede spreobrnjenja otrok pogosto izvirajo iz lastne življenjske zgodbe.
Vsak, ki je doživel svoje spreobrnjenje pod pritiskom ali v strahu, bo čutil pritisk ob najmanjšem povabilu k odločitvi. In ker bi želel otrokom to prihraniti, lahko zapade v nasproten ekstrem: nikoli ne povabi otrok, naj pridejo k Jezusu.
Moj nasvet: Kot odrasli opravite s svojo preteklostjo in pristopite k tej temi z novimi očmi in objektivno.
Ali pa če to ponazorim s prispodobo: Če nekdo pade s konja kot otrok, ne sme prepovedati otrokom, da bi se povzpeli na konja. Pač pa bi moral držati streme in jim pomagati zajahati.

Kasneje bomo odstranili še nekaj opek iz zidu zadržkov in predsodkov.
A najboljši odgovor na vse predsodke so dali otroci sami.

»Še vedno se natančno spominjam, kako ste povabili otroke, naj pridejo k Jezusu. Bili smo že na poti domov, ko je moja prijateljica rekla: ›Vrnimo se tja.‹ Zato smo se vrnili, a ne samo v šolsko stavbo (opomba: Tam je potekalo otroško srečanje), ampak tudi k Bogu. Nikoli mi ni bilo žal, da sem se obrnila k njemu. Čeprav sem bila pogosto nezvesta, me je Gospod Jezus vedno znova sprejel. V Svetem pismu sem našla veliko vrstic, ki so me spodbudile v težkih časih, na primer Psalm 121 ali Jozue 1,9.« — Tina

»Po svetopisemskem tednu za otroke sem bila res vesela, da sem Božji otrok. Tudi moja mama je bila nekaj dni prijaznejša kot običajno.« — Mariette

»Včasih se mi drugi posmehujejo, ker sem zdaj kristjanka. A ni mi žal, da sem sprejela Jezusa v svoje življenje.« — Renate

»Zdi se mi zelo čudovito živeti za Jezusa. Nanj se lahko zanesem. In ker hodim za Jezusom, zagotovo vem, da se življenje nadaljuje ter da Jezus vodi in usmerja moje življenje.« — Marie

»Še vedno hodim po poti z Jezusom in mislim, da ne bom nikoli več zašla s te poti. Povem mu lahko čisto vse, on pa mi pomaga. Vse od tabora se počutim naravnost čudovito.« — Katja

06 Duhovno vodenje otroka

Otrokom bi radi pomagali v njihovi veri in življenjskih vprašanjih z ljubečim, duhovnim vodenjem. To včasih traja več let in ne pomeni samo enkratnega pogovora z otrokom.
Razlikujemo med tremi vrstami duhovnega vodenja.

1. Duhovno vodenje k sprejetju odrešenja
Vodenje poteka s pomočjo svetopisemskih zgodb, pesmi in drugih delov programa. Vzorniki in izkušnje otrok so prav tako pomembni. Občutek krivde, vprašanja o življenju in smislu življenja vzbudijo hrepenenje po Bogu. Celo srečanje z boleznijo ali smrtjo lahko vodi k Bogu. Prav tako lahko k temu pripomorejo družinske situacije – na primer stiske, najsi gre za alkoholizem ali zasvojenost z drogami v družini, zlorabo, ločitev, nasilje, pretirano popustljivost ali zanemarjanje.

Tu je primeren kratek odmik od glavne teme:
»Razbite družine!« Ta izraz se na široko uporablja. Pogosto sem pretresena, kako so otroci v težkih družinskih situacijah kar odpisani. Ali res ni več upanja? Ali mogoče obstajajo primeri, ki so pretežki za Boga? Kje je vera, da želi Stvarnik rešiti svoja ustvarjena bitja?
Znanka mi je povedala zgodbo iz svoje soseske. »Zakon je razpadel. Žena se je odselila. Tako žal mi je za otroke.« Svoj sklep je izrazila v naslednjem stavku. »Le kaj bo iz teh otrok?«
Globoko pretresena sem odložila telefon, a obenem se je v mojem srcu zasvitalo upanje. Ali niso morda stiske v domu točno to mesto, kjer se Bog želi razodeti?
Poznam nekoga iz razbitega doma. V njenem mestu je Bog zanjo organiziral evangelizacijo. Bila je edina, ki je sprejela Jezusa. Kasneje je zaslišala Božji klic, naj postane misijonarka. Bog je uporabil njeno življenje, da prinese evangelij številnim otrokom v Nemčiji in po celem svetu – osebno, s pisanjem in z avdio dramami »Zgodbe za otroke« v več kot 40 jezikih, ki jih najdete na platformi www.wol-children.net.

Pogled na cerkev in zgodovino misije nam kaže, da Bog na poseben način sočustvuje s tistimi, ki so vstopili v življenje z bremenom težke zapuščine. Njemu ni pomembno, ali nekdo prihaja iz razbite ali cele družine. Za Boga šteje le ljubezen do njega in predanost njemu.
Pogosto me je pretreslo, ko so se na Božji klic odzvali ravno otroci, od katerih bi to najmanj pričakovali.

Če smo iskreni, ima vsak brazgotine in pomanjkljivosti. Nihče ni izvzet iz tega, niti tisti iz navidezno zdravih in celih družin.
Mogoče nosite breme, ki ga nihče ne pozna. Ne odnehajte! Bodite pogumni, oklepajte se upanja, kajti …
»Blizu je Gospod tistim, ki so skrušenega srca, in tiste, ki so potrtega duha, rešuje.« (Psalm 34,19)
Ker to verjamem, imam posebno ljubezen do otrok, ki imajo težave.
S tem vas želim navdihniti. Kajti tako lepe kot težke stvari so lahko sredstvo Božje milosti, ki nas vodi. Božje poti so vedno dobre. Za vsakogar. Gospod lahko naredi pesem iz trpljenja. Trpljenje, ki ga Bog spremeni, se v sozvočju zlije v melodijo življenja.

2. Duhovno vodenje v sprejetju odrešenja
Tukaj gre za oseben pogovor z otrokom, ki išče pomoč voditelja, da bi povabil Jezusa v svoje življenje kot Odrešenika in Gospoda.
O tem bom podrobno govorila kasneje.

3. Duhovno vodenje po sprejetju odrešenja
To se nanaša na spremljanje otroka, ki je na novo rojen. S pomočjo molitve, pogovorov in praktičnega učenja o duhovnem življenju naj otrok prejema pomoč, da bo lahko zvesto in z veseljem hodil za Gospodom Jezusom. Spremljanje otroka po sprejetju odrešenja je zelo pomembno.

Po tem pregledu predstavljamo način, kako lahko otrok osebno sprejme odrešenje.

Božje poslanstvo je naša odgovornost: otrokom oznanjati evangelij.
Mnogi delavci z otroki opravljajo to delo predano in zelo zavzeto. Njihova ljubezen do otrok je vidna. A le malo jih da dečkom in deklicam priložnost, da se odzovejo na to, kar so slišali.
Sodelavka je začudeno rekla: »Naj damo otrokom priložnost, da sprejmejo Jezusa? Tega nismo nikoli delali.«
V Paragvaju je po seminarju neka žena priznala: »20 let sem vodila nedeljsko šolo, a NIKOLI nisem povabila otrok, naj sprejmejo Jezusa. To se mora spremeniti.«

Nekateri dečki in deklice bi prej prišli k Jezusu, če bi imeli priložnost za to. Evangelizacije za odrasle to potrjujejo. Na njih presenetljivo veliko otrok sprejme Jezusa. Zakaj? Ker slišijo povabilo, naj pridejo k Jezusu.
Takoj po spreobrnjenju je Anna rekla prijateljici: »Ko bi vsaj to storila že veliko prej!«

Izkušnje nas učijo, da otroci potrebujejo duhovno vodenje. Mnogi potrebujejo konkretno povabilo. Kajti samo nekaj otrok samih od sebe išče osebno spreobrnjenje, mogoče zato, ker so sramežljivi. Zato je potrebna povezava med pripravljalnim vodenjem in osebnim pogovorom z otrokom.

Naslednje strani kažejo, kako lahko otrokom ponudite priložnost za oseben pogovor.

07 Ponudite otrokom možnost osebnega pogovora

Kaj NI ponudba možnosti osebnega pogovora?

Ni pritisk.
Ni čustvena manipulacija.
Ni ustrahovanje ali grožnje.
Ni prepričevanje ali spodbujanje z darili.

Kaj JE ponudba možnosti osebnega pogovora?

Je povezava med oznanilom evangelija v skupini in osebnim vodenjem otroka.
Je kot most, ki ga lahko otrok prečka, da sprejme to, kar je slišal.
Ponudba možnosti osebnega pogovora da otroku priložnost, da se odzove Božjemu klicu.

Zakaj ponudimo otrokom možnost osebnega pogovora?
1. Ker verjamemo, da Bog po svoji Besedi in svojem Svetem Duhu deluje v srcih otrok, srcih, ki si bodo morda potem želeli odzvati evangeliju.
2. Ker bi radi pomagali otrokom, ki si želijo sprejeti povabilo Gospoda Jezusa, a ne vemo, kdo potrebuje takšno pomoč.
3. Ker bi radi dosegli otroke, ki sami od sebe ne bi naredili prvega koraka.

Kako naj bi ponudili možnost osebnega pogovora?
Na način, kako bomo ponudili to možnost, vpliva naša osebna zgodba. Jaz osebno rada ponudim otrokom možnost osebnega pogovora, saj se je to izkazalo za veliko pomoč zame med mojim spreobrnjenjem.
Ne povabim otrok, naj pridejo naprej, niti jim ne rečem, naj dvignejo roko ali vstanejo. Rada bi se izognila kakršnikoli obliki skupinskega pritiska.
Osebni pogovor je treba ponuditi z enakim občutkom odgovornosti pred Bogom, kot to velja za vsako služenje Gospodu. Pri tem je treba spoštovati otrokovo dostojanstvo.

Večinoma sem povabila otroke na pogovor z mano po srečanju. Med tedensko evangelizacijo otrok sem jih raje povabila ob določenem času naslednji dan. S tem pristopom sem imela zelo pozitivne izkušnje. Ko je imel otrok čas za razmislek in je potem prišel k meni ob dogovorjenem času, je bil to zame prvi znak, da je njegovo zanimanje pristno.

Med programom za otroke obstajajo različni načini, kdaj otrokom dati možnost osebnega pogovora. Ni treba, da je to vedno ob koncu svetopisemske zgodbe, in naj ne bo vedno takrat.

08 Kdaj med programom ponuditi možnost osebnega pogovora

1. Pesem
Mnoge pesmi za otroke vsebujejo sporočilo evangelija in so zelo primerne, da ponudite otrokom možnost osebnega pogovora, v katerem lahko sprejmejo povabilo Gospoda Jezusa.
Na primer pesem: »Nihče ni prevelik, nihče premajhen …« Refren pravi: »Bog odpira vrata vsakomur, vsakomur, ki ga prosi. Odvzame krivdo in nam podari ljubezen, saj nam je tako obljubil.«
(Za delavce z otroki: To pesem lahko zamenjate s pesmijo v svojem jeziku in z njo povežete možnost osebnega pogovora.)
Po pesmi lahko nadaljujete: »Bog te ljubi. Vrata odpira tudi tebi. Ali te bremeni krivda? Jezus ti želi odpustiti, da bi ponovno našel veselje.
Povej mu vse v molitvi. To lahko narediš sam doma. Če pa imaš kakšno vprašanje o tem, lahko prideš k meni po koncu programa. Takrat bom imela čas zate. Pridi k meni in mi povej, če želiš.«

2. Svetopisemska zgodba
Mnoge zgodbe v Božji Besedi vabijo ljudi, naj pridejo k Jezusu v molitvi.
Najsi je to Zahej, ki je dobesedno sprejel Jezusa v svojo hišo, ali Peter, ki je po velikem ulovu rib padel k Jezusovim nogam, ko je spoznal lastno grešnost. V zgodbi o ozdravljenju hromega lahko naravno poudarite, da Jezus odpušča grehe, takrat in zdaj. Kesanje izgubljenega sina pa je lahko zgled za vašo skupino otrok.
Primer: »Ali bi rad posnemal zgled izgubljenega sina in priznal, da je v tvojem življenju greh? Ni ti treba čakati, da odrasteš. Prav zdaj ti želi Gospod Jezus odpustiti in te sprejeti. Pridi k njemu. Čaka nate, ker te ljubi. Po programu se lahko pogovoriva o tem. Lahko mu priznaš svoj greh v molitvi in ga prosiš za odpuščanje. Če pa boš šel takoj domov, lahko to narediš tudi sam v svoji sobi. Jezus je vsepovsod.«

Pomembno je, da otrokom ponudite obe možnosti. Prosijo lahko za pomoč ali pa to naredijo sami. V drugem primeru si prizadevajte za nadaljnji pogovor: »Če si sam sprejel Gospoda Jezusa, bi bila zelo vesela, če bi mi to povedal. Lahko ti dam nekaj nasvetov za tvoje življenje z Jezusom.«

3. Svetopisemska vrstica
Številne svetopisemske vrstice so prav tako primerne za povabilo otrok k osebnemu pogovoru.
Primer: V Janez 6,37b je Gospod Jezus obljubil: »… kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel.«
»To velja za vsakega. Za vse otroke. Tudi zate. Vsak je dobrodošel, da pride k Jezusu. Nikogar ne zavrne, čeprav ve vse o vsakem. Želi, da dečki in deklice pridejo k njemu. Ali boš prišel k njemu? Ni ti treba najprej postati dober ali delati dobra dela. Pridi tak, kot si. Jezus čaka nate. Prosi ga, naj ti odpusti grehe in te sprejme. Na takšne molitve takoj odgovori. Če želiš, lahko potem skupaj moliva.«

Misijonarske zgodbe, primeri ljudi, ki so sprejeli Jezusa, in tudi vaša izkušnja spreobrnjenja so dodatne možnosti za povabilo k osebnemu pogovoru.

Povabilo, naj otroci pridejo k Jezusu, in možnost osebnega pogovora naravno vključite v program; naj ne bosta vedno na isti točki, drugače bodo otroci izgubili zanimanje.

Kako ponuditi možnost osebnega pogovora
1. Na kratko. Nekaj stavkov je dovolj.
2. Osebno. Uporabite »ti«. To je bolj osebno kot »mi«, »vi« ali »kdor«.
3. Jasno. Po tem bi moral vsak otrok točno vedeti, kako, kdaj in kje lahko izkoristi možnost osebnega pogovora.
4. Kot nekaj prostovoljnega. »Če bi rad …« Možnost osebnega pogovora ponudite tako, da lahko otroci izberejo, ali jo želijo sprejeti takoj ali kasneje. Vsak otrok se lahko sam odloči, ali bo naredil korak k Jezusu sam ali pa bo izkoristil možnost osebnega pogovora.

Kako pogosto bi morali ponuditi možnost osebnega pogovora?
V knjigi »Arbeit unter Kindern« (Delo z otroki, knjige trenutno ne tiskajo več) Ruth Frey piše: »Povabilo je treba vedno znova ponavljati in ga vsakič izreči prijazno. Ali ga otrok sprejme ali ne, je odvisno od njega. Ker nihče ne ve, kdaj Bog pripravi otroka, povabila ni mogoče izreči prepogosto. Mogoče otrok ne bo več prišel. Odgovornost je velika.«

Če gre za redna tedenska otroška srečanja, ni treba, da vsakič ponudite možnost osebnega pogovora. Ponudite jo le takrat, ko zgodba k temu spodbuja ali kadar je tema evangelizacijske narave. Na ta način se boste izognili tveganju, da bi otroci izgubili zanimanje v ključnem trenutku. Če prepogosto ponudite možnost osebnega pogovora, obstaja tveganje, da je otroci ne bodo več slišali ali resno jemali.

Rada bi vas spodbudila, da otrokom ponudite možnost osebnega pogovora.
Ostanite povezani z Gospodom Jezusom, da lahko po vas doseže svoj namen. Dal vam bo prave besede.
Pričakujte in zaupajte, da Bog deluje v srcih otrok po svoji Besedi in svojem Svetem Duhu ter da bodo po vas otroci prišli k Jezusu.

Po seminarju na to temo je Maike rekla: »Res je. Pogosto veliko premalo zaupamo Gospodu.
V ponedeljek sem otrokom ponudila možnost osebnega pogovora. In res, neki deček je prišel in predal svoje življenje Jezusu. Star je osem let in že štiri leta redno prihaja na otroška srečanja.«

Vi ste lahko ta oseba za določenega otroka, ki mu bo pomagala odpreti vrata, da bo lahko pridobil dostop do Božjega kraljestva in bo rešen zdaj in za večnost.

09 Duhovno vodenje pri sprejetju odrešenja

Prostor
Pripravite »kotiček za pogovor«, kjer bo lahko pogovor potekal brez prekinitev. Mogoče imate na voljo poseben prostor. Svetel, lepo urejen prostor ustvari prijetno vzdušje. Ne zapirajte vrat, pustite jih odprta. Treba se je izogibati vsemu, kar bi lahko vzbudilo vtis neprimernega ravnanja. Zato bi se moral moški voditelj pogovarjati z dečki, ne z deklicami. V bližini naj bo še druga odrasla oseba. Imejte pripravljeno Sveto pismo in pisno gradivo. Prav tako imejte pripravljeno gradivo za nadaljnje spremljanje, potem ko otrok sprejme odrešenje, na primer Sveto pismo in načrt branja Svetega pisma. Vaše prijazno in naravno vedenje bo pomagalo otroku premagati nervoznost.

Postavite »diagnozo«
A ne tako: »Čudovito je, da želiš priznati svoje grehe Jezusu. Skleni roke, zapri oči in molíva.« Takšen uvod bi bil za vsakega otroka preveč.
Po vodenju Svetega Duha najprej ugotovite, kje se otrok nahaja.
Lahko si pomagate z naslednjimi vprašanji:
»Zakaj se želiš pogovoriti z mano?«
»Ali imaš kakšno vprašanje?«
»Zakaj si prišel k meni?«
Neka deklica je odgovorila: »Hotela sem vprašati, zakaj otroški svetopisemski teden tako hitro mine.«
Ta uvodni pogovor je pomemben, saj vam pomaga ugotoviti, ali je otrok razumel, za kaj gre, in kakšno pomoč potrebuje.

Ugotovite, katera »diagnoza« velja za otroka.

1. Otrok ni razumel, za kaj gre
Morda je le slišal, da lahko gre v »kotiček za pogovor«, zato je prišel.

2. Otrok ni resen
Mogoče je otrok samo posnemal druge ali pa je prišel na določeno mesto iz radovednosti. Ni pa prepričan v svoj greh.
Včasih sem direktno vprašala: »Ali si prišel, ker je bil tukaj tudi tvoj prijatelj?«

Otroci iz teh dveh skupin še niso dovolj zreli, da bi naredili korak k Jezusu. Kljub temu se z njimi prijazno pogovarjajte in ne pokažite nikakršnega razočaranja. Spodbudite jih lahko, naj ponovno premislijo o tem, kar so slišali. Povejte jim, da lahko kadarkoli pridejo k vam z vprašanji.

3. Otrok je že odrešen
Obstaja več razlogov, zakaj želi otrok vedno znova povabiti Jezusa v svoje življenje.

3.1 Nima zagotovila odrešenja
Ko sem vprašala: »Zakaj želiš ponovno sprejeti Jezusa?«, sem nekoč dobila odgovor: »Za vsak primer.«
Z navedbo vrstice Janez 1,12 lahko zagotovite odrešenemu otroku, da je Božji otrok. Zahvaljevanje je prav tako pomemben korak, ko pomagate otroku pridobiti zagotovilo odrešenja. Uporabite odlomek iz Efežanom 1 in spodbudite otroka, da se zahvali za odrešenje, odpuščanje in večno življenje – vse, kar je prejel v Jezusu. Prav tako spodbudite otroka, da izpove Jezusa za svojega Gospoda.

3.2 Otrok je ponovno grešil
Za otroka bo koristno, če spregovorite o resničnosti ponovnega grešenja v življenju Božjega otroka. Otrok mora vedeti, da kljub svojemu grehu ostaja Božji otrok, čeprav je bil neposlušen, in ni izgubljen. Otrok lahko prizna svojo krivdo Jezusu in ga prosi za odpuščanje. Spodbudite otroka pri tem z navedbo vrstice 1 Janez 1,9: »Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen.« Otroku ni treba ponovno sprejeti Jezusa v svoje življenje, a se mu lahko ponovno zaveže.

3.3 Spreobrnjenje je bilo tako čudovito
Ker so bili veselje, pozornost in občutki ob spreobrnjenju tako čudoviti, si morda otrok želi to ponovno izkusiti.
V tem primeru se veselite z otrokom ob tej pretekli izkušnji. Povabite otroka, naj se vam pridruži v molitvi zahvaljevanja. Govorite z otrokom o nenehni prisotnosti Gospoda Jezusa (Matej 28,20). Jezus je tukaj, čeprav občutki morda govorijo drugače. Stoji nam ob strani, ko gremo skozi težave. Nikoli ne zapusti svojih otrok. Pošljite otroka domov z Božjo obljubo iz Hebrejcem 13,5: »Nikakor [nikoli] te ne bom zapustil!«

4. Otrok je razumel, za kaj gre. Ni še odrešen in bi rad sprejel Jezusa v svoje življenje.
Če otrok pripada tej skupini, mu lahko pomagate priti k Jezusu.

Kako pripeljati otroka k Jezusu Kristusu
Z vprašanjem: »Zakaj bi rad povabil Jezusa v svoje življenje?« daste otroku priložnost, da izrazi, kaj se dogaja v njegovem srcu.

1. Uporabite Sveto pismo
Otrok je odločen, da bo priznal svoj greh in sprejel Jezusa. V nadaljevanju naj vaš pogovor temelji na določeni svetopisemski vrstici, npr. Janez 3,16; Janez 6,37; Rimljanom 10,13 ali 1 Janez 1,9. Druga možnost je, da se sklicujete na svetopisemsko zgodbo, pesem ali drugo gradivo, ki ste ga predstavili na otroškem srečanju.
Uporabite samo eno svetopisemsko vrstico ali en sklic iz otroškega programa, da otroka ne zmedete in ne preobremenite.
Osrednja točka pogovora glede sprejetja odrešenja je Jezus Kristus. On želi postati Odrešenik in Gospod otrokovega življenja.
Nekateri občudujejo duhovne resnice. Damaris je pripomnila: »Še nikoli nisem slišala, da Jezus odpušča vse grehe.«

Otrok mora doumeti štiri resnice o veri
»Knjiga brez besed« jih preprosto in živo ponazori s pomočjo štirih barv.
Zlata stran: Božja narava. Njegova ljubezen in svetost.
Temna stran: Resničnost greha v življenju vsakega človeka. Njegove posledice in kazen.
Rdeča stran: Jezus Kristus, Odrešenik. Umrl je za vse grehe in žrtvoval svojo kri in svoje življenje. Jezus je vstal od mrtvih. On je edina pot k Bogu.
Bela stran: Sprejetje odrešenja. Z odpuščanjem nas Gospod Jezus očisti vse krivde, da postanemo beli kot sneg. To je večno življenje.

Ali se otrok zaveda, da potrebuje odrešenje? Če se, mora izvedeti, kako je lahko odrešen.
Primer: Kaj naredi nekdo, ki se utaplja? Glasno kliče na pomoč.
Zato nam Rimljanom 10,13 naroča: »Kdor koli bo klical Gospodovo ime, bo rešen.« Če kličemo Jezusa, nas reši greha in izgubljenosti.

2. Ali si to res želiš?
Sprejetje Jezusa za Odrešenika je ključnega pomena. A preden otrok naredi ta korak, ga morate tudi opomniti, da pot z Jezusom ni vedno lahka.
Hoja za Jezusom ne zagotavlja najboljših ocen v šoli niti bogastva, dobrega zdravja ali blagostanja. Ne pomeni, da bo vsak dan sijalo sonce. Biti Jezusov učenec ima še eno stran in tega ne smete pozabiti omeniti.
Zato recite otroku: »Možno je, da te tvoji prijatelji ne bodo razumeli. Mogoče se ti bodo celo smejali in se ti posmehovali. Ali želiš kljub temu živeti z Jezusom?«
Takšne so lahko posledice hoje za Jezusom. Spodbudite otroka, naj kljub temu hodi za Jezusom. Življenje je polno težkih trenutkov. A tistim, ki poznajo Jezusa, on stoji ob strani. Odgovarja na njihove molitve in jim pomaga premagati težave. Dobri pastir nikoli ne pusti svojih ovc samih.
Povejte otroku, da Jezus daje veliko dobrih darov. Daje veselje in mir, odpuščanje in večno življenje. Ti blagoslovi močno pretehtajo kakršnekoli težave.

Med posledicami je tudi dejstvo, da nas Sveti Duh spodbuja, naj se odločimo. To pri mnogih ljudeh ni priljubljeno.
Odrešen ali izgubljen.
Nebesa ali pekel.
Večno življenje ali večna obsodba.
Ko gre za otroke, je pomembno prenesti to sporočilo z modrostjo in rahločutnostjo. Tudi to je del odgovornosti tistih, ki delajo z otroki.

Čeprav bi lahko duhovno vodenje pri sprejetju odrešenja označili za nedopusten vpliv in prepričevanje, izkušnje vendarle kažejo, da dečki in deklice zelo dobro vedo, kaj si želijo in česa ne.

Naslednji primeri jasno kažejo, da so otroci razumeli, za kaj gre, a še niso pripravljeni narediti tega koraka.
Med otroško evangelizacijo sem ponudila otrokom možnost osebnega pogovora. Čas za to je bil določen za naslednji dan ob 14.00 v cerkvi. Neki deček je izkoristil to ponudbo. Med najinim pogovorom je drugi deček planil skozi vrata in odločno zatrdil: »Nočem moliti. Samo iščem prijatelja.«
Ob zaključni slovesnosti na otroškem taboru je neki deček povedal, v čem je najbolj užival. »Naučili smo se, kako povabiti Jezusa v svoje življenje.« Sam sicer tega ni storil, a je očitno razumel, kako se to naredi.
Neka deklica pa je med osebnim pogovorom rekla: »Mislim, da bom o tem najprej malo premislila.«
Tukaj je še ena izkušnja, ki se mi zdi nepozabna. Trije dečki so pripeljali majhnega otroka s sabo na naše skupinsko branje Svetega pisma. Kristjan, ki se je pred kratkim spreobrnil in je bil poln misijonarske gorečnosti, se je takoj obrnil k petletniku. »Ali želiš tudi ti postati Božji otrok?« Tišina. Potem se je obrnil k meni za pomoč in me vprašal: »Ali boste zdaj molili z njim?« Odgovorila sem: »To si mora želeti sam.« Kristjan je resno vprašal dečka: »Ali si to želiš?« Odgovor je bil: »Ne!«

Drugi primeri kažejo, da je Bog dal otroku tako razumevanje kot tudi voljo.
Potem ko sem nekemu otroku razložila morebitne posledice, če postane Jezusov učenec, sem ga vprašala: »Ali bi rad prišel k Jezusu v molitvi zdaj ali bi rad o tem še premislil?« Odgovoril je: »O tem sem ZELO dobro premislil!«
Nekega drugega otroka sem vprašala: »Zakaj bi rad to storil zdaj?« Njegov ogorčeni odgovor je bil: »Ali mislite, da bi šel rad v pekel?!«
Presenetljivo pa je, da tema pekla med najinim pogovorom sploh ni bila omenjena.

Čudež je, kako Bog deluje v življenju otrok in razodeva preprostim, kar ostaja skrito mnogim modrim. Drugi čudež je, da nas Bog vključi v svoje delo in nam dovoli, da opazujemo, ko pritegne srca otrok k sebi.

3. Molitev z otrokom
Mnogi otroci vedo, kaj je molitev, in so navajeni nanjo. A vseeno ne imejte nič za samoumevno.
Pred molitvijo lahko poudarite, da lahko molitev vsebuje premore – kratke trenutke za razmislek. Če to omenite vnaprej, tišine ne bodo dojemali kot čudne.
Otroku pomaga, če vi začnete s kratko molitvijo in mu potem poveste, da lahko zdaj pove Gospodu Jezusu vse, kar želi.

Spodbudite otroka, da …
… moli naglas.
… kliče ime Gospoda Jezusa. Kajti samo v njegovem imenu lahko najdemo odpuščanje in odrešenje (gl. Apostolska dela 2,21; 4,12; Rimljanom 10,13).
Danes so otroci bolj kot kdaj koli prej vpleteni v okultne prakse in obremenjeni z njimi. Možno je, da zaradi tega nekateri ne morejo izgovoriti imena Jezusa. Če je tako, jih ljubeče in vztrajno spodbujajte, naj kličejo Jezusa. Po potrebi in če si otrok to želi, lahko vi poveste prvih nekaj stavkov naglas, otrok pa naj jih ponovi kot molitev. Ko pride do preboja, bo nenadoma začela teči spontana molitev.
... jasno poimenuje grehe, ki jih prepozna. Kajti vse, kar je izrečeno naglas in posebej pripeljano pod okrilje odpuščanja, nas v prihodnje ne bremeni več. In ne glede na to, kaj otrok prizna, se nikar ne odzovite z grozo. Ne bodite šokirani. Če vsake toliko časa pogledamo v svoje srce, postanemo bolj usmiljeni do drugih, kajne?
... prizna vse grehe, ki se jih zaveda. V ta namen lahko v svojo molitev vključite naslednje vprašanje: »Je bilo to vse ali se spomniš še česa, kar bi rad povedal Jezusu?« Namen tega ni, da bi se otrok ukvarjal s preiskovanjem svoje duše, temveč da bi mu pomagali doseči popolno svobodo in da bi z veseljem začel hoditi za Jezusom.
... prosi Jezusa za odpuščanje in se mu zahvali, ker je umrl za vse grehe. Jezus, Odrešenik, takoj usliši to molitev.

Včasih je potrebno, da poveste molitev otroku v kratkih stavkih ali da jo ponudite kot začetno točko, ki jim bo pomagala moliti.
Po molitvi lahko na podlagi 1 Janez 1,9 v veri sprejmemo odpuščanje in ga potrdimo otroku. Aleluja!
Srce je čisto, greh je odvzet in krivda je odpuščena.
Pogovor se zdaj nadaljuje s potrditvijo in vprašanjem: »Gospod Jezus je odvzel tvoje grehe. Tvoje srce je postalo čisto. Ali si lahko predstavljaš, kdo bi bil zdaj rad GOSPOD tvojega življenja?«
»Jezus!« je skoraj vedno spontan odgovor.
Naslednje vprašanje: »Ali si to želiš tudi ti?«
Zdaj sledi (če še ni bila izgovorjena) molitev, v kateri otrok povabi Jezusa Kristusa v svoje življenje.
»Gospod Jezus, zahvaljujem se ti, da si mi odpustil mojo krivdo.
Prosim, pridi v moje življenje. Za vedno ti želim pripadati. Amen.«

Temu bi moral slediti nadaljnji pogovor o zagotovilu odrešenja.

10 Zagotovilo odrešenja

Zagotovilo odrešenja in gotovost večnega življenja je nepogrešljiv temelj za učenčevstvo in zdravo rast v veri.

Odrešeni otrok bi moral po Božji Besedi prejeti zagotovilo odrešenja, da ga je Jezus sprejel in da je Božji otrok.
Zagotovilo odrešenja ne temelji na pozitivnih občutkih, ki jih otrok doživi med spreobrnjenjem, niti na besedah duhovnega spremljevalca.
Božja Beseda je zanesljiva skala. Na njej bi morala temeljiti otrokova vera.
Z vrstico Janez 1,12 lahko vodite otroka k zagotovilu odrešenja. Odprite Sveto pismo in prosite otroka, naj naglas prebere to vrstico: »Tistim pa, ki so jo [Božjo Besedo, tj. Jezusa] sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime.«
Potem ga vprašajte: »Ali tukaj piše kaj takega, kar si naredil ti?« in ponovite vrstico. Včasih odgovor pride spontano, včasih oklevajoče. »Da. Verujem v Jezusa. Sprejel sem ga.« Vaše naslednje vprašanje je: »In kaj si torej zdaj ti?«
»Božji otrok!« Pogosto ta odgovor potrdi neopisljivo žareč obraz. Ti trenutki so med najlepšimi pri delu z otroki. Želim vam jih veliko!
Ko deček ali deklica pričuje: »Jaz sem Božji otrok!«, je to potrditev, da se je zgodilo spreobrnjenje. Otrok je prejel Svetega Duha. Kajti brez njega ne more nihče reči: »Sem Božji otrok; Jezus je moj Gospod!« (gl. Rimljanom 8,16)

Julia je naglas prebrala vrstico Janez 1,12. Ko sem jo vprašala, kaj je torej zdaj, je temu najprej sledila osupla tišina. Bila je dobesedno brez besed. A njene oči so zažarele. Njen obraz je sijal od veselja. Potem je prevzeta nad dejstvom, da je Božji otrok, rekla: »TO je super! ČUDOVITO!«

Z osebnimi besedami spodbude lahko zdaj poglobite otrokovo zagotovilo:
... Ti si Božji otrok.
... Živi Bog, ki je ustvaril vse, je tvoj nebeški Oče.
... Grehi so ti odpuščeni.
... Gospod Jezus prebiva v tvojem srcu po Svetem Duhu in ti pomaga živeti tako, kot mu je všeč.
... Imaš večno življenje in nekega dne boš šel v nebesa.
... Gospod Jezus je vedno s tabo.
Dopolnite zadnji stavek z vrstico Hebrejcem 13,5: »Nikakor [nikoli] te ne bom zapustil.«

Te čudovite vrstice vzbudijo veselje in hvaležnost v življenju otroka.
Zato lahko morda vprašate: »Kaj še bi lahko naredila zdaj?«
»Skakala od veselja!« je bil odgovor, ki sem ga nekoč dobila.
Pomagajte otroku izraziti njegovo veselje Jezusu v molitvi zahvaljevanja.

Včasih je potrebno, da pride do neke oblike poprave storjene krivice, na primer da otrok nekoga prosi za odpuščanje ali vrne ukradene predmete.
Pri tem je pomembno, da ravnate modro in nežno.
Storjeno krivico lahko popravi ...

otrok sam,
vi skupaj z otrokom
ali vi za otroka.

Če otrok težko popravi storjeno krivico, na primer da vrne nekaj, kar je ukradel, ga k temu ne bi smeli siliti takoj.
Na primer, deklica je nekaj ukradla iz trgovine. Bila je povsem odločena, da popravi storjeno krivico, a ji je manjkalo poguma, zato me je prosila, da bi jaz to storila namesto nje. Dala mi je denar, jaz pa sem ga izročila poslovodju in mu na kratko razložila situacijo. Bil je precej osupel; še nikoli ni doživel česa takšnega.

Duhovni spremljevalec mora ohraniti zaupnost
Delavci z otroki ne smejo nikoli razkriti, kar jim je bilo zaupano. Za otrokove probleme, skrbi, stiske in grehe strogo velja načelo zaupnosti.
Pred začetkom pogovora povejte otroku, da ne boste nikoli nikomur povedali, kar vam zaupajo, niti ničesar, kar priznajo Gospodu Jezusu.
Otroci morajo vedeti, da njihovo zaupanje ne bo izdano. Da informacij ne bi izdali drugi otroci, raje opravljam te pogovore z otrokom na štiri oči.

Božja milost je, če pridobimo otroka za Jezusa Kristusa.
Božansko strategijo za to najdemo v Psalmu 98.
1. Gospod je dosegel zmago!
Jezus Kristus, križani, vstali in poveličani Gospod, je zagotovil odrešenje. K temu ne moremo ničesar dodati.
2. Gospod je dal spoznati svoje odrešenje!
Po vas je Bog oznanil, kdo je Odrešenik in kaj je dosegel na križu.
3. Vsi konci zemlje so videli odrešenje našega Boga!
Sam Bog bo odprl oči otrokom, da bodo lahko spoznali, kaj je dosegel in kaj oznanja po vas.

Ali si želite vzeti trenutek v molitvi, da pred Gospodom Jezusom poveste imena otrok, ki so blizu vašemu srcu? Predenj prinesite dečke in deklice, ki hodijo na otroška srečanja, v nedeljsko šolo ali na otroške tabore.
Molíte zanje, da bi se jim odprle oči za Božje odrešenje in da bi ga lahko sprejeli po veri.
Vaša molitev bo uslišana, kajti:

»Tako tudi ni volja vašega Očeta, ki je v nebesih, da bi se pogubil kateri od teh malih.« (Matej 18,14)

11 Duhovno vodenje po sprejetju odrešenja

Prvi koraki na novi poti
Dober delavec je kažipot. Zelo dober delavec je spremljevalec na novi poti. Hodi ob spreobrnjenem otroku in ga vodi ter mu daje nasvete za življenje z Jezusom, in sicer ne samo z besedami. Prav tako pomaga otroku pri praktičnem udejanjanju učenčevstva. Kajti teorija je srebro, praksa pa zlato.
Če boste z otrokom ali skupino otrok korak za korakom predelali naslednjih sedem navodil, bo to obrodilo sadove.

1. »Vsak dan beri Sveto pismo!«
Božja beseda je kot svetilka na poti. Je tudi hrana za duhovno rast. Tolaži in opominja. Tisti, ki berejo Sveto pismo, dobijo nov pogum in veselje v svojem »tihem času«, kot imenujem svoj čas z Bogom zjutraj. Večina na novo rojenih otrok ima globoko željo po branju Svetega pisma. Razložite jim, kako naj pristopijo k Božji besedi. Pokažite jim, na primer, kako najdejo Evangelij po Janezu. Otrokom lahko pomaga tudi načrt za branje Svetega pisma.

Nasveti, kako lahko z otrokom vadite branje Svetega pisma
1.1 Molitev
Začni z molitvijo. Zahvali se Bogu za njegovo Besedo in ga prosi, naj ti jo pomaga razumeti.
1.2 Preberi besedilo naglas
1.3 Premišljevanje
Vzemi si nekaj trenutkov tišine za premišljevanje o svetopisemskem besedilu.
V tem času si lahko pomagaš z vprašanji. Kaj lahko iz tega besedila izvem o Bogu, Jezusu Kristusu ali Svetem Duhu? Katera oseba v zgodbi je dober zgled zame? Ali mi Bog naroča, naj nekaj naredim?
1.4 Pogovor o svetopisemskem besedilu
Pogovor o besedilu pomaga poglobiti razumevanje prebranega. Potem lahko otrok prebere komentar iz svetopisemskega bralnega načrta.
Vzemite si čas, da odgovorite na vprašanja otrok. Še posebej dragoceno je, če jim predlagate, naj se na pamet naučijo določeno svetopisemsko vrstico.
1.5 Molitev
V tem času skupne molitve se otroci zahvaljujejo Bogu in ga slavijo ter mu zaupajo svoje osebne prošnje.
Zaključek: Otroci se odpravijo domov, potem ko ste jih spodbudili, naj bodo poslušni Božji Besedi.

2. »Pogovarjaj se z Bogom v molitvi!«
Za veliko otrok je molitev nekaj naravnega. Nekateri kar prekipevajo od navdušenja, saj je zanje pogovor z nebeškim Očetom veselje in globoko ukoreninjena potreba.
Primer: Med otroško evangelizacijo sta dva otroka, ki živita v domu za otroke, sprejela Jezusa. Ko sem izvedela, da si delita sobo, sem predlagala: »Potem pa lahko skupaj molita!« Odgovorila sta, kot da bi bilo to nekaj najbolj običajnega na svetu: »To sva naredila že včeraj.«

Odnos z nebeškim Očetom vzbudi željo po pogovoru z njim. To lahko gojite s skupnimi trenutki molitve, s spodbujanjem osebne molitve in s svetopisemskim učenjem o molitvi.
Nekateri otroci so celo samostojno osnovali molitveno skupino, da redno molijo skupaj v malih skupinah. Predstavite to zamisel in spodbudite druge, da ravnajo enako.

3. »Ubogaj Božjo Besedo!«
S pomočjo svetopisemskih primerov, navodil v Božji Besedi, misijonarskih zgodb in nenazadnje svojega zgleda lahko v otrocih spodbudite željo, da bi bili poslušni Bogu. Izogibajte se legalizmu [golemu izpolnjevanju pravil in zapovedi, op. prev.]! Vedno je bil slab učitelj.
Jezus si želi učence, ki so mu poslušni iz ljubezni in zaupanja. »Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede.« (Janez 14,23b)
Za tiste, ki ljubijo, poslušnost ni težka. Prav nasprotno, če živimo tako, kot je všeč Jezusu in ga časti, nam to prinaša veselje.

4. »Povej drugim, kaj si doživel z Gospodom Jezusom!«
Morda bi morali biti pri tem spodbujanju nekoliko previdni. Počakajte nekaj časa, da se otrok že na začetku svoje poti kot Jezusov učenec ne bi srečal s hudim nasprotovanjem, morda celo v lastni družini. Spodbudo, naj izpove Jezusa, je treba dati z modrostjo.
»Kdo bi bil vesel, če bi mu povedal, da si Božji otrok?« To je vprašanje, ki sem ga včasih postavila otrokom. Odgovor: »Moja babica.«
Otroci so zveste priče za Jezusa. Vedno znova so starši ali prijatelji začeli verovati po njihovem pričevanju.
Rahel je napisala: »Ali imate še vedno križ, ki sveti v temi? Rada bi ga podarila prijateljici. Že velikokrat sem ji govorila o Bogu.«

Otroci navdušeno sodelujejo pri evangelizacijah. Med neko evangelizacijo v našem mestu so otroci peli pesmi in razdelili več kot tisoč traktatov v samo eni uri. Otroci so v tem zelo uspešni, saj jih odrasli le redko zavrnejo.
Obiski pri starejših in bolnih, na katerih so prepevali pesmi in delili krščansko literaturo, so bili prav tako zelo lepo sprejeti.

5. »Potrebuješ skupnost z drugimi Božjimi otroki!«
Da ne bi nihče obupal, vsak potrebuje druge. Skupnost je pomembna in daje moč. Zato ponudite otrokom redne priložnosti, da se srečujejo z drugimi kristjani, na primer preučevanje Svetega pisma za otroke ali molitveno srečanje.
Priporočen čas za to je takoj pred rednim otroškim srečanjem ali po njem ali pred otroškim bogoslužjem ali po njem. Nekaterim otrokom je to lažje kot dodatno srečanje med tednom.

6. »Prosi za odpuščanje, kadar narediš kaj narobe!«
Poučite otroke, da je ponovno grešenje žalostna resničnost v življenju Božjih otrok (gl. 1 Janez 1,8–9).
VSEENO je otrok Božji otrok in to tudi ostane! Tako kot ne moremo razveljaviti telesnega rojstva, ne moremo razveljaviti niti duhovnega ponovnega rojstva z neposlušnostjo.
Primer – med skupnim branjem Svetega pisma je nekaj dečkov razburjeno poročalo: »Včeraj smo vzeli Sveta pisma na športno igrišče. Potem je prišlo nekaj drugih otrok in začeli so nas zbadati. Ko so odšli, smo hitro nabrali nekaj jagod, da bi jih lahko začeli obstreljevati takoj, ko bi spet začeli nagajati.«

Takšni so otroci. Spreobrnjenje jih ne spremeni v angelčke. Otroci, ki verujejo, ne bodo izpolnili vsakega pričakovanja. Pač pa bodo kljub jasnim znakom svojega novega duhovnega življenja prav tako povzročali razočaranja. Ali morda iz tega izhajajo predsodki proti spreobrnjenju otrok?
Otroci so otroci! Pristni in brez pretvarjanja. Kaj pa odrasli? Naučili so se samoobvladati. Smehljajo se, tudi če v njih vre jeza. Kdo bi si drznil podvomiti v iskrenost njihove vere? Nasprotno pa otroci impulzivno izražajo svoje občutke. Za to uporabljajo svoja usta, pesti in noge.
Vem pa tudi to: otroci se hitreje pobotajo in odpustijo.
Dajte otrokom svojo ljubezen in zaupanje. Ne preobremenite jih.
In nikoli – res nikoli! – ne recite otroku, ki je naredil nekaj narobe, najsi gre to za besede, ki prizadenejo, ali karkoli drugega: »In ti praviš, da si Božji otrok?«
Sploh ne sme biti vprašanje, ali si tega želi ali ne; otrok je Božji otrok. Če mu po spodrsljaju odrekate to dejstvo, je to podobno težkim škornjem, ki spomladi poteptajo zvonček. Tako mu odvzamete (skoraj) vsako možnost, da bi si opomogel.
Otrok, ki pozna in ljubi Jezusa, ne potrebuje očitkov po dejanju neposlušnosti, saj že sam trpi pod težo svoje krivde. Zato veliko bolj potrebuje ljubečo roko, ki ga bo pomagala dvigniti in ga bo spodbudila.
Podajte roko otroku in recite:

Svojo krivdo lahko odneseš k Jezusu. On ti odpušča.
Ni ti treba ponovno sprejeti Jezusa v svoje srce. On je že s tabo.
Sprejmeš lahko njegovo odpuščanje in veselo hodiš naprej. Jezus te ljubi.

Pri Jezusu je odpuščanja v obilju, tako za otroka kot za nas!
Naj vas še enkrat opomnim, nikoli ne recite: »In ti praviš, da si Božji otrok?«

7. »Zaupaj v Božje obljube!«
Božje obljube naj spremljajo otroka na njegovi poti z Jezusom. Še zlasti posebna obljuba Božjega zagotovila je vrstica: »Nikakor [Nikoli] te ne bom zapustil.« (Hebrejcem 13,5b)
To velja tako za dobre kot slabe dneve. Bog nikoli ne zapusti svojih otrok, niti takrat ne, ko se spotaknejo ali soočajo s problemi.

Različne možnosti, ko duhovnega vodenja ne morete nuditi osebno
Če duhovno vodenje ni možno osebno ali v skupini, lahko ohranjate stik s pismi ali telefonskimi klici.
Otroka lahko presenetite tudi z obiskom ali povabilom. To naj bi naredili po predhodnem dogovoru s starši.
Duhovno vodenje lahko nudite tudi preko aplikacij WhatsApp, Telegram, Instagram in drugih medijskih platform.

Molitev za otroka
Najčudovitejše in najpomembnejše, kar lahko storite za otroka, sem prihranila za konec.
Bog uslišuje molitve. In zato je posredniška molitev najučinkovitejši način za spremljanje otroka na njegovi poti z Jezusom.
O molitvi je lahko govoriti, a včasih je težko moliti. Zakaj? Ker nas zadržuje hudič? Ne. Nasprotnika ne moremo kriviti za vse.
Ali bi lahko to bilo zato, ker ...
... nas samozadovoljstvo vodi v zanemarjanje molitve?
... naše prepričanje v moč molitve obstaja samo v teoriji?

Če vsak dan in poimensko molite za tiste, ki ste jih pridobili za Jezusa Kristusa, bo to imelo nepričakovane posledice.

Naj vam povem, kaj je spremenilo mojo prakso molitve.
Naslednja izkušnja je povzročila pozitiven preobrat. Ob neki priložnosti sem se počutila preveč utrujeno, da bi molila, zato sem se odločila, da molitev preskočim. A kmalu sem se zalotila, da namesto tega delam kup drugih stvari. To se mi je zdelo kot dejanje samoprevare, spoznanje, ki v meni odmeva še danes.
Nehala sem prositi Boga, naj mi »da« čas za molitev. Pač pa sem zjutraj umestila posredniško molitev na svoj »urnik« in sem se tega držala. Zelo zgodaj vstajam in najbolje se koncentriram ravno v jutranjih urah.
Ni skrivnost, da si vzamemo čas za stvari, ki so nam pomembne. In prav ta pristop nameravam uporabiti za svoje molitveno življenje.
Prav tako drži, da se redni časi molitve sčasoma razvijejo v navado. In po Božji milosti se je točno to zgodilo meni.
Ni izgovora za življenje brez molitve. Vendar obstaja odpuščanje in možnost, da se spremenimo. Za to sem globoko hvaležna. Kajti prav načela, o katerih danes pišem, bi lahko jutri zlahka postala predmet dvoma ali pa bi jih zanemarila.
Ne morem jamčiti, da bom vedno dosledna. A želim si ostati zvesta in delati, kar je zapovedal Gospod Jezus pogosteje kot karkoli drugega: Moliti!

Nasveti iz izkušenj:

Za molitev izberite tisti čas v dnevu, ko se lahko dobro koncentrirate.
Vaše molitve naj temeljijo na Božjih obljubah, zapišite si jih na svoj molitveni seznam. Molitve apostola Pavla so pravo bogastvo navdiha za molitev, še posebej za druge kristjane.
Poimensko molite za otroke.

Pogosto, čeprav ne vedno, moje delo poteka bolj gladko in hitreje po molitvenem času. In tudi če ob koncu dneva nekatere stvari ostanejo nedokončane ali se niso dobro izšle, vseeno vem, da sem naredila najpomembnejšo stvar.

»In to je zaupnost, ki jo imamo z njim: on nas usliši, kadar ga prosimo po njegovi volji. In če vemo, da nas v vsem posluša, za kar koli ga prosimo, tudi vemo, da že imamo, kar smo ga prosili.« (1 Janez 5,14–15)

Pričakujte spremembe v otrokovem življenju
Mlad Božji otrok si želi in zasluži biti prepoznan kot nova oseba.
V Božjih očeh se je zgodila nepredstavljivo globoka sprememba. »Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.« (2 Korinčanom 5,17)
»Glejte,« pravi Bog v svoji Besedi. Glejte! Bodite pozorni na to, kar je povsem novo!
Tukaj je nekdo, ki …

… je bil prestavljen iz kraljestva teme v kraljestvo luči.
… je bil rešen iz stanja izgubljenosti.
… je stopil s široke poti na ozko.
… je bil spravljen z Bogom po krvi Gospoda Jezusa.

To so neomajne duhovne resničnosti, tudi če vedenje spreobrnjenega otroka ne izpolni vedno vaših pričakovanj.
Božji otrok je popoln v svojem položaju pred Bogom, a ni še popoln v svojem vedenju.
Zato bodite usmiljeni! Obenem lahko pričakujete spremembe v otrokovem življenju. Sveti Duh udejanja spremembo. Te spremembe pa se bodo zelo različno kazale v življenju otrok, saj je to odvisno tudi od njihovega temperamenta.

Spremembe v življenju na novo rojenega otroka

1. Zagotovilo odrešenja in veselje nad tem, da je Božji otrok

2. Želja po branju Svetega pisma
Primer: Sarina mama se spominja, da je po otroški evangelizaciji družina šla na počitnice. In kaj je bilo prvo, kar je Sarah dala v svoj kovček? Sveto pismo.

3. Želja po molitvi
Primer: Ralph je vprašal: »Ali bomo imeli čas za molitev? Ali bo spet imel vsak priložnost, da nekaj pove?« Komaj je čakal, da bo molil.
Molitev skupaj z otroki je ena najbolj ganljivih izkušenj. Njihove molitve kažejo vero, pristnost in iskrenost.

4. Prizadevanje, da bi bili poslušni

5. Žalost ob napačnem ravnanju

6. Misijonarska gorečnost
Mnogi odrešeni otroci so goreči mali misijonarji.

Vabijo svoje prijatelje na otroška srečanja.
Drugim govorijo o Jezusu in jih pridobivajo zanj.

Simona je napisala: »Takoj na začetku tega pisma vam moram povedati, da je moja prijateljica Lena sprejela Jezusa v svoje življenje. Pogosto je brala Sveto pismo skupaj z mano. Nekega dne je rekla, da bi tudi ona rada postala Božji otrok. Potem sva molili in prosili Jezusa, naj pride v Lenino srce.« Čudovito je, ko otroci pridobivajo druge otroke za Jezusa Kristusa! Pričakujte, da se bo to zgodilo, in jih vodite pri tem.

Molijo za prijatelje, ki še niso odrešeni.

Včasih sem bila presenečena, da so otroci takoj po svojem spreobrnjenju prepoznali, kdo še ne pozna Jezusa. V svoji čisto prvi molitvi je Jutta molila, da bi tudi njeni starši postali Božji otroci.

Pogumno živijo svojo vero.

Maik je sprejel Jezusa na otroškem taboru. Doma je izpovedal svojo vero v Jezusa Kristusa. »Mami, od danes naprej bomo molili vsak dan!« Uvedel je molitev zahvale pred obroki. Njegovi starši so opazili spremembo v svojem sinu. Odprli so se za evangelij in začeli prihajati na bogoslužje. Maik pa je postal zvest pomočnik na otroškem klubu.

7. Ljubezen do Jezusa
V življenju mnogih otrok lahko vidite, da ljubijo Jezusa.
To je razvidno iz tega, kako govorijo o svojem Odrešeniku. Vidite tudi, kako trpijo, kadar se drugi Jezusu posmehujejo in se norčujejo iz njega.
Ko Jezus napolni srce, usta ne morejo molčati.
In roka seže po barvicah. Ta ljubka risba nam kaže, za koga bije otrokovo srce.

Spremembe v otrokovem življenju so razlog za veselje. Iščite jih, prepoznajte jih in pohvalite otroka. Zahvalite se Gospodu Jezusu zanj, tudi če še ni vse popolnoma dozorelo v čudovit sad.
Ko je Marco naredil prvi korak po ozki poti, je rekel: »Vem, kaj je najbolj všeč Gospodu Jezusu.« Radovedna sem ga vprašala: »In kaj je to?« Odgovoril je: »Ko istega greha ne ponoviš.«
Še nikoli nisem slišala, da bi otrok to izrazil s takšno resnostjo in prepričanjem. Tiho sem molila, da bi mu Bog dal milost prav za to.

Duhovni uvidi otrok vam bodo prinesli veliko veselje. V tem pogledu otroci pogosto prekašajo mnoge odrasle. Pogosto sem se čudila globokim uvidom otrok, uvidom, ki jim jih je razodel Bog, medtem ko so brali njegovo Besedo.
Pohvalite jih za to in jim izrazite priznanje. Odzovite se na to. Pri spodbujanju ne bodite skopi.

12 Za spodbudo

Vsak, ki duhovno vodi otroke, vedno znova potrebuje tudi velikodušen odmerek spodbude. Bog mi je to podaril v času, ko so se globoke skrbi in razočaranje prepletali z veseljem in privilegijem služenja. Razočarana sem bila, ker verujoči otroci niso več nadaljevali poti z Jezusom, in skrbelo me je za druge, saj sem se spraševala, ali bodo ostali zvesti.

V tej situaciji sem prebrala vrstico Janez 15,16 s svežimi očmi.
Jezus pravi: »Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad in da vaš sad ostane; tako vam bo Oče dal, kar koli ga boste prosili v mojem imenu.«
Ali ste tudi vi odkrili dvojno obljubo v tej vrstici?
1. Obrodite sad.
2. Vaš sad ostane.
Tudi ko si prizadevamo zvesto služiti Bogu in storiti vse, kar lahko, za otroke, je navsezadnje vse v Božjih rokah. On obrodi sad. On zagotovi, da sad ostane. GOSPOD to stori celo takrat, ko morajo naše oči gledati, kako se dober, svež sad na videz spremeni v suh sad.
Izjemno je, da dvojna obljuba Gospoda Jezusa doseže svoj vrhunec v zagotovilu glede molitve. »… tako vam bo Oče dal, kar koli ga boste prosili v mojem imenu.«
Blagoslov je tako za vas kot zame, ko to besedo cenimo, jo ohranjamo v srcu in udejanjamo v praksi.

Vem, da ljudje ne upoštevajo vedno priporočenih svetopisemskih odlomkov. A res bi morali prebrati te vrstice v Svetem pismu.
Najprej preberite Psalm 116,6.
Potem preberite Janez 10,27–30 in nato še Filipljanom 1,6!
Te vrstice preberite večkrat. Premišljujte o njih in jim verjemite! Kajti Bog resnično misli, kar pravi, ko nam daje obljube.

Nazadnje naj se vrnem k otroškemu srečanju, omenjenem na začetku teh strani.
Ali se spomnite nasprotovanja dečkov in deklic, ko so slišali, da je domnevno nemogoče, da bi otroci postali odrešeni? »Ampak res je mogoče!« so glasno vzkliknili.
Hvala Bogu! Otroci lahko verujejo in postanejo odrešeni, če so bili dobro poučeni v Božji besedi in če so dobili priložnost, da pridejo k Jezusu.
Številni otroci so dokaz za to; to so doživeli osebno. In mnogi, ki so začeli verovati kot otroci, so danes kristjani, ki svojo vero izpovedujejo – na univerzi, v poklicnem izobraževanju, v svojem poklicu, družini in na misijskem polju.
Bog gradi svoje kraljestvo po delu mnogih prostovoljcev in polno zaposlenih delavcev, ki so mu predali svoje življenje v mladosti.

Pridobiti otroke za Jezusa Kristusa!
To je privilegij za nas. To je čast za Gospoda.
Ali so vas te strani spodbudile, da si še resneje prizadevate za ta cilj v vašem delu z otroki? Ne bo vam žal, če boste posvetili svojo moč, čas in vire pridobivanju otrok za Jezusa Kristusa.

Zapomnite si: Ko je človek rešen že kot otrok, je rešeno njegovo celotno življenje. Bog ne želi biti niti brez enega samega.
Kajti »Tako tudi ni volja vašega Očeta, ki je v nebesih, da bi se pogubil kateri od teh malih.« (Matej 18,14)

Naš motiv za pridobivanje otrok za Kristusa ni njihova izgubljenost, ampak predvsem Božja slava. Samo on ima pravico do njihovega življenja, saj je njihov Stvarnik in Odrešenik. Pripadajo samo GOSPODU. Zato si prizadevamo, da bi Bog prejel, kar mu pripada, in da bi bili otroci pridobljeni za Jezusa Kristusa.

Naj vas Gospod blagoslovi in varuje v vašem delu z otroki!

Vsi svetopisemski citati so vzeti iz Slovenskega standardnega prevoda (SSP).

Besedilo kot PDF: ... download (0.65 MB)

STORIES for CHILDREN by Sister Farida

PRIDOBITI OTROKE ZA JEZUSA KRISTUSA!

Kako pripeljati otroka k Jezusu Kristusu

01 Dobrodošli